1110 (MCX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto. Dogodki Evropa thumb|right|360px|Pot norveške križarske odprave in poimenovanja krajev iz Sage o Sigurdu Češka: odstavljeni pretenednt za češki vojvodski prestol Borživoj II. se ob podpori poljskega vojvode Boleslava Krivoustega vrne na češko, vendar ga porazita novi češki vojvoda Vladislav I. in rimsko-nemški cesar Henrik V. ↓ → Še istega leta poskuša Boleslav nastaviti mlajšega Vladislavovega brata Sobeslava I.. V bitki pri Trutini porazi Vladislava in Henrika V., vendar po zmagi iz neznanega razloga opusti načrte in se vrne na Poljsko. 1117 ↔ Po propadlih pogajanjih med cesarjem Henrikom V. in papežem Pashalom II. Henrik vdre v Italijo. Henrik V. se namreč ni hotel odpovedati pravici do investiture. 1111 ↔ Začne se gradnja samostana Fontevraud, grofija Anjou, Francija. Konča se najstarejši ruski letopis »Zgodovina minulih let«, ki opisuje zgodovino Kijevske Rusije od leta 850 do 1110. Švedska: Inge Mlajši postane sokralj poleg kralja Filipa. V Normandiji se proti angleškemu kralju Henriku I. (neuspešno) bori Vilijem Clito, nezakonski sin Henrikovega brata Roberta Curthosa. Zaroka in kronanje Matilde, hčerke angleškega kralja Henrika I. za rimsko-nemško cesarico. Poroka s Henrikom V.: 1114 ↔ Rekonkvista: Almoravidi si podredijo Zaragozo, še zadnjo neodvisno taifo in zaveznico Kastiljcev. Umrlega kastiljskega kralja Alfonza VI. nasledi kot titularni nosilec njegov vnuk Alfonso Raimúndez, ki izhaja iz prvega zakona Alfonzove hčerke Urake z galicijskim grofom Rajmondom Burgundskim. Regentstvo v Kastiliji, ki vključuje kraljestva Leon, Galicijo in Toledo je v domeni Urake do njene smrti. 1126 ↔ Med novopečenima zakoncema kraljem Alfonzom I. Aragonskim in njegovo sporogo Urako Kastiljsko sprva majhni konflikti v letu dni preidejo v odkrito sovražnost. Uraka soproga Alfonza I. obtoži fizičnega maltretiranja ter ga zapusti. 1111 ↔ Rekonkvista: Kraljevina Aragon zavzame mavrski trdnjavi Egea in Juslibol.
Norveški križarski pohod v Sveti deželi poleti - Norveška križarska flota pod vodstvom kralja Sigurda prispe v Akkon in se sprva odpravi na romanje v Jeruzalem.↓ 19. oktober → Jeruzalemski kralj Baldvin I. začne oblegati Sidon, ki je še pod upravo Fatimidov. Z morja Baldvinu asistirajo Norvežani in Benečani.↓ 5. december → Križarji zavzamejo Sidon. Istega leta križarji zavzamejo Bejrut za Kraljevino Jeruzalem. Antiohijski regent Tankred osvoji za grofijo Tripoli utrdbo Ḥiṣn al Akrad, oziroma kasneje imenovan Krak des Chevaliers.
Ostalo po svetu Šri Lanka: umrlega kralja šrilanškega kraljestva Polonnaruwa Vidžajabahuja I. nasledi Džajabahu II.
Rojstva Abraham Ibn Daud, latinizirano Avendauth, španski judovski zgodovinar, astronom, teolog, filozof († 1180) Diarmait Mac Murchada, irski kralj Leinsterja († 1171) Dominik Gundisalvi, španski krščanski filozof in prevajalec († 1181) Düsum Khyenpa, tibetanski lama budistične ločine Karma Kagyu († 1193) Elred iz Reivaulxa, angleški opat, pridigar, mistik († 1167) Ibn Tufajl, španski muslimanski filozof, naravoslovec, mistik († 1185) Robert de Torigni, normanski opat in zgodovinar († 1186) Robert iz Kettona, angleški teolog, astronom, arabist († 1160) Robert iz Torignija, frankonormanski menih, kronist († 1186) Rostislav I., kijevski veliki knez († 1167) Vladislav II., češki kralj († 1174)
Smrti Džajabahu II., šrilanški kralj Hugo VI. Lusignanski, grof, križar (* 1043)
Glej tudi
*