Medicinske sestre v patronažnem varstvu zagotavljajo celovito oskrbo pacientov znotraj njihovih domov ter v agencijah in ustanovah, ki služijo ljudem, ki imajo posebne zdravstvene potrebe. Te sestre so cenjene zaradi svojih prilagodljivost in pripravljenost za oskrbo v številnih ustanovah, vključno s skupnimi zdravstvenimi domovi, zavetišči za brezdomce v lokalni skupnosti in na terenu. Medicinske sestre z napredno prakso v skupnostih izboljšajo dostop do oskrbe in nižji stroški v klinikah. Patronažno varstvo je organizirano kot samostojna služba ali organizacijska enota osnovnega zdravstvenega varstva v zdravstvenih domovih. Zdravstvena nega (ZN) v patronažnem varstvu je integralni del primarne ZN in s tem primarnega zdravstvenega varstva.
Patronažna zdravstvena nega je specialno področje zdravstvene nege, ki se ukvarja s posamezniki, družinami in lokalno skupnostjo v vseh obdobjih zdravja in bolezni. Nosilka patronažne zdravstvene nege je medicinska sestra v patronažnem varstvu, ki ugotavlja potrebe po zdravstveni negi, načrtuje intervencije zdravstvene nege, jih izvaja in vrednoti dosežene cilje. Svetuje o zdravem načinu življenja in obnašanja ter opozarja na rizične faktorje, ki lahko ogrozijo zdravje. Pomaga posameznikom in družinam na njihovih domovih, da se soočijo z boleznijo, kronično nezmožnostjo in s stresom. Ocenjuje kdo, kdaj in kaj je sposoben posameznik ali družina storiti zase in česa ne. Medicinska sestra v patronažnem varstvu je koordinatorka vseh oblik pomoči na domu in je vez med posameznikom in njegovim osebnim zdravnikom.
Patronažno zdravstveno nego lahko opravlja medicinska sestra z višjo ali visoko izobrazbo kot samostojno dejavnost (koncesija), vendar je vključena v mrežo javnega zdravstva. V tem primeru mora prevzeti vsa področja delovanja, to je zdravstveno-socialno obravnavo posameznika, družine in skupnosti, zdravstveno nego otročnice in novorojenčka na domu in zdravstveno nego bolnika na domu. Patronažno varstvo je organizirano 24 ur na dan in vse dni v letu.
Zgodovinski razvoj poklica V preteklosti je bolnega človeka negovala žena, mati, sorodnica. Oseba, ki neguje v takih okoliščinah, je tudi danes negovalka, ker nima poklicne izobrazbe. Ko je medicina dobila svoje začetke v stari Grčiji, je negovanje bolnikov pričelo prehajati v profesionalno obliko. Negovanje je bilo v rokah redovniških in samostanskih dejavnosti, vendar za negovanje ni bila potrebna strokovna izučitev. Red diakonis in usmiljenk je zahteval usposabljenost za negovanje.
Prvi organizirani sistemi obiskov na domu so se začeli leta 1816, v Angiji. V Londonu je takrat bil organiziran »Odbor dobrodelnih žen«, ki so obiskale otroke na domu. Leta 1862 so v Manchestru začeli bolnike obiskati ljudje z namenom poučevanja o telesnem, socialnem, moralnem in religioznem režimu. Leta 1845, je Florence Nightingale začela negovati ranjence.
Leta 1867, je v Liverpool začela delovati služba »District Nursing« – služba bolniške nege na domu. Prvi dispanzer pa je bil osnovan leta 1887, v Edinburghu (v Angliji). »Health Visitors« je bil uveden leta 1892 ter je bilo omogočeno šolanje zdravstvenih obiskovalk. „District Nursing“ in „Health Visitors“ v Angliji so bile prve izšolane medicinske sestre v patronažnem varstvu.
Leta 1907 je v Ljubljani osnovan prvi proti tuberkulozni dispanzer, vendar terenskih medicinskih sester še ni bilo na področju nekdanje Jugoslavije. Slovenka Angela Boškin je leta 1914 diplomirala na Dunaju za diplomirano medicinsko sestro, in se je po diplomi strokovno usposobila za terensko medicinsko sestro. Angela Boškin je 27. januarja 1919, dobila prvi dekret za imenovanje skrbstvene terenske sestre v Jugoslaviji. Takrat je delovala monovalentno pri varstvu matere in otroka ter v proti tuberkulozni dejavnosti na Jesenicah.
V Sloveniji je bilo še zmeraj prisotno monovalentno patronažno varstvo, dokler ni druga svetovna vojna prekinila delovanje patronažnega varstva. Leta 1953 so v nekdanji Jugoslaviji nastali centri s polivalentnim patronažnim varstvom. Na konferenci Svetovne zdravstvene organizacije leta 1958 v Helsinkih so bili sprejeti koncepti za patronažno dejavnost, ki imajo trajno vrednost. MS v patronažnem varstvu je zelo pomembna v javnemu zdravju. Njene naloge so obsežne in raznolične, zato mora biti in njena usposobljenost in delovanje polivalentno.
Področje dela Medicinska sestra v patronažnem varstvu je nosilka patronažne zdravstvene nege pacienta, družine in skupnosti v stanju zdravja in blagostanja ter v stanju bolezni, poškodb, nezmožnosti, prizadetosti in nezaželenih stanj ter koordinira delo, zato načrtuje, izvaja in vrednoti zdravstveno nego. Zdravstveno-socialno obravnavo posameznika, družine in skupnosti ter zdravstveno nego otročnice in novorojenčka na domu uvrščamo med preventivno dejavnost, zdravstveno nego pacienta na domu pa med kurativno dejavnost.
Med pomembnejše naloge patronažne zdravstvene nege spada izvajanje preventivnega programa, ki je namenjeno ohranjanju, krepitvi in varovanju zdravja in preprečevanju bolezni celotne populacije. Še posebej se posveča obravnavi biološko najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Področje preventivnega dela diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu načrtuje samostojno. Obseg preventivnega programa določajo Navodila varstva na primarni ravni.
Preventivno patronažno zdravstveno varstvo obsega: šest patronažnih obiskov pri novorojenčku in dojenčku v prvem letu starosti in dva dodatna obiska pri slepih in invalidnih materah, patronažni obisk pri otroku v drugem in tretjem letu, dva patronažna obiska na leto pri slepih in slabovidnih z dodatnimi motnjami v starosti od 5 do 25 let, če so ti v domači oskrbi, patronažni obisk pri nosečnici, dva patronažna obiska pri otročnici, svetovalni patronažni obisk za ženske, ki se po treh letih ne odzovejo vabilu na preventivni ginekološki pregled, dva patronažna obiska zavarovane osebe, stare nad 25 let: pacienti, ki imajo aktivno tuberkulozo, pacienti, ki imajo mišično in živčno-mišična obolenja, paraplegiki in tetraplegiki, pacienti z multiplo sklerozo, cerebralno paralizo, osebe z motnjami v razvoju, invalidi, pacienti, ki imajo kronična obolenja.
Kurativna dejavnost v patronažnem zdravstvenem varstvu se izvaja in načrtuje na osnovi naročila izbranega osebnega zdravnika ali pooblaščenega zdravnika. Zdravstvena nega bolnika na domu je lahko nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja ali pa poteka kot ambulantno zdravljenje. Ob obravnavi pacienta na domu se medicinska sestra v patronažnem varstvu po potrebi posveti tudi njegovi najožji družini.
Delo patronažne medicinske sestre Patronažna ZN je področje delovanja patronažnega zdravstvenega tima. V zdravstveni tim so poleg patronažne MS in zdravnika lahko vključeni še zdravnik specialist, socialni delavec in drugi člani
Osnovna zdravstvena dejavnost na primarni ravni med drugim obsega patronažne obiske, zdravstveno nego, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov na domu ter oskrbovancev v socialno varstvenih in drugih zavodih. Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci opravljajo zdravstveno dejavnost v skladu s sprejeto zdravstveno doktrino in s kodeksom medicinske deontologije oziroma drugimi strokovnimi in etičnimi kodeksi. Pri opravljanju dela morajo obravnavati vse ljudi pod enakimi pogoji.
Prav tako pa so patronažni obiski, zdravljenje in nega na domu pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (23.člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu mora na osnovi ugotovljenega zdravstvenega stanja pacienta, ter stanj in pa razmer v družini pripraviti načrt zdravstvene nege pacienta in družine, sodeluje pa tudi v diagnostično-terapevtskem programu, zdravstveni vzgoji, po potrebi pa tudi koordinira delo z drugimi službami, v zdravstvenem domu in izven njega. Prav tako organizira in nadzira oskrbo na domu. Patronažno varstvo se organizira 24 ur na dan in vse dni v letu. Delo načrtuje dnevno, mesečno in letno, prav tako mora poznati teren dela in upoštevati kadrovski normativ.
Sklici
Kategorija:Zdravstvena nega