Klavdij II. Gotski (latinsko ) je bil od leta 268 do 270 cesar Rimskega cesarstva, * 10. maj 214, † januar 270.
Med svojim vladanjem se je uspešno vojskoval z Alemani in v bitki pri Nišu leta 268 ali 269 prepričljivo porazil Gote. Umrl je zaradi "kuge", verjetno Ciprijanove kuge, ki je opustošila nekaj provinc Rimskega cesarstva.
Poreklo Najpomembnejši vir podatkov za Klavdijevo biografijo je Trebelijanova zbirka cesarskih biografij Historia Augusta. Njegova biografija ni verodostojna, ker je polna izmišljotin in hval, ki so posledica dejstva, da je bil v 4. stoletju razglašen za sorodnika Konstancija Klora, očeta Konstantina Velikega, in s tem člana vladajoče dinastije. Trebelijanove podatke je treba previdno dopolnjevati s podatki iz drugih virov: Avrelija Viktorja, Psevdoavrelija Viktorja, Evtropija, Orozija, Ivana Zonare in Zosima ter kovancev in napisov.Weigel, Richard D. (2001). "Claudius II Gothicus (268—270)". An Online Encyclopedia of Roman Emperors. Arhivirano iz izvirnika 25. avgusta 2011.
Bodoči cesar Mark Avrelij Klavdij je bil rojen 10. maja 213 ali 214.Damerau 1934, str. 39. Nekateri raziskovalci njegovo rojstvo postavljajo v leto 219 ali 220.Henze 1896, str. 2458. Večina zgodovinarjev se kljub temu nagiba k starejšemu datumu, zlasti zato, ker bizantinski zgodovinar iz 6. stoletja Ivan Malala omenja, da je umrl star 56 let.Kienast 1990, str. 231.Weigel, Richard D. (2001). "Claudius II Gothicus (268—270)". An Online Encyclopedia of Roman Emperors. Arhivirano iz izvirnika 25. avgusta 2011. Klavdij je izviral iz Dalmacije ali Ilirika, čeprav je mogoče, da je bil rojen v Dardaniji v Gornji Meziji.
V Epitome de Caesaribus (Povzetek življenjepisov cesarjev) iz 4. stoletja je podatek, da je bil nezakonski sin cesarja Gordijana II., v kar veliko zgodovinarjev dvomi.Hekster, Olivier (2015). Emperors and Ancestors: Roman Rulers and the Constraints of Tradition. Oxford University Press. str. 225. ISBN 978-0-19-873682-0.
Historia Augusta ga prišteva med člane Flavijske rodbine.Historia Augusta, The Life of Claudius.
Cesar thumb|levo|300px|Rimsko cesarstvo leta 268 Klavdij je bil poveljnik rimske vojske, ki je v bitki pri Nišu septembra 268 porazila Gote. Vojska ga je takoj zatem po smrti cesarja Galiena razglasila za novega cesarja. Obtožbe, da je on ubil Galiena, niso bile nikoli dokazane. Po prihodu na oblast je zahteval od Senata, da prizanese Galienovi družini in pristašem.
Ob njegovem prihodu na oblast so največjo nevarnost za Rim predstavljali Goti, ki so napadali Ilirik in zlasti Panonijo. Rimljani so v bitki pri Nišu ujeli več tisoč Gotov in uničili njihovo konjenico, ostali Goti pa so pobegnili čez Donavo in niso nekaj deset let nadlegovali Rima.N. Ozimić. Kratka istorija Niša (2. izd.). NKC, 2014. str. 7. Pridobljeno 8. maja 2017.
V tem času je začelo Rim ogrožati drugo germansko ljudstvo, Alemani, ki so prešli Alpe in napadli Italijo. Klavdij jih je takoj napadel in pozno jeseni leta 268 samo nekaj mesecev po bitki pri Nišu porazil v bitki pri jezeru Benakus. Po zmagi je krenil proti Vizigotom in v nekaj bitkah ponovno vzpostavil oblast v dolini Rone in Hispaniji.Zosim. Nova zgodovina, I. Pridobljeno 8. maja 2017. Galsko kraljestvo je bilo popolnoma uničeno med vladavino cesarja Avrelijana. Klevdij II. je veliko pripomogel, da se je končala kriza tretjega stoletja, ki je skoraj povzročila konec Rimskega cesarstva.
Klavdij je vladal samo nekaj več kot eno leto. Konec leta 269 je med pripravo na vojno proti Vandalom, ki so ropali po Panoniji, zbolel za kugo in na začetku leta 270 umrl. N. Ozimić. Rečnik Gornje mezije. SIIC, Niš, 2001. str. 36. Pridobljeno 8. maja 2017. Pred smrtjo je za svojega naslednika imenoval Avrelijana, čeprav je za njim zelo malo časa vladal njegov brat Kvintil.
Rimski senat je Kalvdija pobóžil pod imenom "Božanski Klavdij Gotski".
Klavdij II. Gotski je znan tudi po tem, da je ukazal umoriti krščanskega meniha, kasneje znanega pod imenom sveti Valentin. Umor naj bi se zgodil 14. februarja 269.
Historia Augusta omenja, da je imel Klavdij tudi brata Krispa.
Cesarji v drugi polovici krize tretjega stoletja
Sklici
Viri Primarni viri
Aurelij Victor. Epitome de Caesaribus Evtropij. Breviarium ab urbe condita Historia Augusta, Life of Claudius. Zanesljivost vira je sporna. Ivan Zonara. Compendium of History. extract: Zonaras: Alexander Severus to Diocletian: 222–284 Zosim. Historia Nova.
Sekundarni viri
Weigel, Richard D. "Claudius II Gothicus (268 -270)", De Imperatoribus Romanis, 2001
Gibbon. Edward Decline & Fall of the Roman Empire (1888) Curran, John R. Pagan City and Christian Capital: Rome in the Fourth Century. Oxford: Clarendon, 2000. Print Larue, Gerald A. "There They Go Again!" The Humanist Sept. 1999: 1. Print. Meijer, Fik. Emperors Don't Die in Bed. London: Routledge, 2004. Print. Potter, David S. "Bryn Mawr Classical Review 2005.08.01." The Bryn Mawr Classical Review. 2004.
Kategorija:Rimski cesarji Kategorija:Vladarji v 3. stoletju