V četrtek, 5. novembra 2020, sta v središču Ljubljane potekala dva protestna shoda z raznolikimi pobudniki in cilji. Nekateri udeleženci so protestirali proti vladi, drugi pa so nasprotovali ukrepom za zajezitev epidemije koronavirusa in na podlagi raznih teorij zarot. Na popoldanskem shodu je bila prisotna tudi znatna skupina udeležencev, ki so se dogodka udeležili zgolj zato, da bi zanetili izgrede.

Medtem ko je opoldanski shod minil mirno in pritegnil le peščico udeležencev, se je popoldanski shod z okoli 500 udeleženci kmalu po pričetku sprevrgel v nasilne izgrede dela udeležencev, ki so se shoda udeležili v želji spopada s policijo. Izgredniki so metali različne predmete in uničevali javno lastnino ter napadali policiste, novinarje in druge protestnike. Shod in nemiri so se začeli na Trgu republike, izgredniki pa so se nato razpršili po središču mesta in še okoli 2 uri vztrajali s spopadi in nasiljem. Poškodovanih je bilo 15 policistov in 2 novinarja.

Zaradi nasilja na kasnejšem protestu in pa suma, da so bili izgredi predhodno načrtovani in namenoma izvedeni, so bile sprožene policijske in parlamentarne preiskave.

Ozadje

V letu 2020 se je v Ljubljani in drugih slovenskih mestih odvilo večje število protestov, ki so predvsem izražali nasprotovanje vladi Janeza Janše. Redni protesti so potekali ob petkih. Protesti so potekali brez znatnih incidentov ali izgredov.

Pretekli izgredi v Ljubljani Protesti v Ljubljani so se v preteklosti že spreobrnili v nasilne izgrede.

Leta 2010 je na študentskem in dijaškem protestu proti vladnemu zakonu o malem delu prišlo do izgredov, ko so demonstranti prispeli pred stavbo državnega zbora. Izgrede naj bi zanetila manjša skupina provokatorjev (domnevno nogometnih huliganov in neonacistov), ki so se jim nato pridružili tudi ostali udeleženci. Izgredniki so proti stavbi državnega zbora in nato policistom, ki so ga prišli varovat, metali različne predmete. Poškodovanih je bilo več policistov in protestnikov ter pročelje državnega zbora.

Novembra leta 2012 je enega v vrsti zaporednih protestnih shodov v Ljubljani infiltrirala manjša skupina dobro organiziranih nasilnežev, ki je v policiste, ki so varovali stavbo državnega zbora, začela metati razne predmete, čemur so sledile ulične bitke med skupinami izgrednikov in policistov. Poškodovanih je bilo več policistov in izgrednikov, nastala je gmotna škoda, protest pa je bil zaradi nasilja predčasno razpršen. Policija je tekom preiskave izgredov ugotovila, da so izgredniki za izvajanje nasilja prejeli denarno plačilo (30–50 evrov v gotovini), a je ostalo nejasno, kdo je bil naročnik. Policija je sicer preiskovala tudi sume, da je izgrede naročil političen akter. Organizatorji izgredov naj bi pred protestom k sodelovanju novačili mladino iz raznih ekstremističnih in navijaških skupin, jim priskrbeli hladno orožje, nasilneže med izgredom usmerjali s pomočjo telekomunikacij, v množico protestnikov poslali fotografe, da bi razkrinkali policiste v civilu, in jih napadli na kasnejših shodih. Nasilje nad policisti naj bi bil glavni cilj izgrednikov; če so policistom zadali hujše poškodbe, so bili nagrajeni.

Kontekst petonovembrskih shodov po svetu 5. novembra se v Veliki Britaniji tradicionalno praznično obeležuje neuspeh poskusa razstrelitve parlamenta Velike Britanije (Noč Guya Fawkesa); leta 1605 je skupina katoliških upornikov tako neuspešno poskusila izvesti atentat na protestantskega kralja in člane parlamenta ter s tem povrniti katoliško vladavino v Veliko Britanijo. Dogodek se med drugim obeležuje z zažiganjem lutk podobe Guya Fawkesa, enega od upornikov. Otroci med praznikom nosijo tudi maske, ki uprizarjajo podobo Guya Fawkesa.

Aktivistično in haktivistično gibanje Anonymous je posvojilo simboliko maske in praznika Noči Guya Fawkesa na podlagi reinterpretacije praznične tradicije v futuristični distopični grafični noveli in filmu V for Vendetta, ki uprizarja boj zamaskiranega heroja v Guy Fawkes maski proti bodoči fašistični tiranični vladi Velike Britanije.

Privrženci gibanja Anonymous 5. novembra po svetu organizirajo tako imenovani Shod miljonov mask, na katerem izrekajo podporo krovnim vrednotam gibanja, kot so nasprotovanje korupciji in kršenju pravic in svoboščin državljanov.

Pozivi k udeležbi K shodom na dan 5. novembra je več tednov pozivalo več ločenih protestniških skupin. K petonovembrskim protestom se je pozivalo prek družbenih omrežij in spletnih strani ter z letaki. Kdo natančno je popoldanski shod organiziral je bilo tudi več dni po shodih in izgredih še vedno nejasno čeprav so na koncu osumili kot vodjo Ličina Anis-a.

Pobudo za petonovembrske proteste je sprva podala samooklicana slovenska izpostava aktivističnega kolektiva Anonymous, ki se je v dneh pred in po petonovembrskih shodih od ostalih pobudnikov shodov distancirala ter obsodila protestniško nasilje.

Organizatorji rednih petkovih protivladnih protestov so ob razglasitvi drugega vala epidemije koronavirusa v Sloveniji privržence pozvali, naj se shodov na prostem začasno ne udeležujejo. Organizatorji petkovih protestov so se zaradi napovedi nasilja in aktivne epidemije izrecno distancirali od petonovembrskih protestov.

1. novembra je bil na Twitterju objavljen posnetek skupine zamaskiranih in v črno oblečenih oseb, ki so pozirale pred transparentom z napisom »5. 11. 20«. Posnetek naj bi nastal v Velenju. Spletni mediji, povezani s stranko SDS, so jih označili za pripadnike gibanja Antifa oz. za "huligane".

Anonymous Slovenia 17. avgusta 2020 je uporabnik AnonSlo na YouTube objavil posnetek z naslovom »A message to the people of Slovenia / Sporocilo Slovenskemu narodu«, ki je napovedoval bitko kolektiva Anonymous proti slovenski vladi. Dan kasneje je posnetek delil Twitter uporabnik Anonymous Slovenia (@anonslo). Konec avgusta 2020 je uporabnik @anonslo na Twitter-ju objavil povezavo do pridobljenih podatkov iz strežnika spletnega portala Nova24TV (portal je povezan z vladajočo stranko SDS).

4. oktobra je uporabnik @anonslo na Twitterju delil poziv k protivladnemu shodu na dan 5. novembra ob 16.30 na Trgu republike v Ljubljani. Uporabnik je nato še večkrat delil pozive k protestom na ta dan. Uporabnik je nato v objavah konec oktobra opozoril, da člani gibanja Ozaveščeni prebivalci Slovenije in skupine privržencev raznih teorij zarot in skranih političnih gibanj poskušajo uzurpirati napovedane petonovemberske protivladne proteste in se od njihovih stališč v zapisih distanciral. Uporabnik @anonslo je prav tako izjavil, da kolektiv Anonymous Slovenija ne zanika obstoja in nevarnosti koronavirusa in da k protestu pozivajo izključno zaradi nasprotovanja trenutni slovenski vladi. Uporabnik je 31. oktobra zapisal, da ne odobravajo nasilja in vse privržence, ki se nameravajo udeležiti protesta v imenu gibanja Anonymous pozval, naj nosijo maske.

Anonymous-ov poziv k udeležbi na petonovembrskih protestih se je širil tudi prek objav na socialnih omrežjih in letakov, razobešenih na javnih mestih po državi.

Gibanje Ozaveščeni prebivalci Slovenije Gibanje OPS je k udeležbi na njihov opoldanski protest pozivalo prek svoje spletne strani, Facebook strani in domnevnega deljenja letakov (ki so jih po lastnih navedbah razdelili 50.000 slovenskim gospodinjstvom). Gibanje OPS je protestiralo na podlagi teorij zarot povezanih s pandemijo koronavirusne bolezni 2019.

Sumi na možnost nemirov na shodih Že pred protestom so se v javnosti pojavile informacije, da za protest 5. novembra pripravljajo izgredi. Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA) je v času pred protesti ugotovila tveganje, da bi lahko na petonovembrskih protestih prišlo do nasilja. O sumu tveganja za nemire na petonovembrskih protestih je Sova v torek 3. novembra obvestila predstavnike parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs). SOVA naj bi navedla, da se na udeležbo na napovedanih protestih pripravljajo skupine, ki načrtujejo izgrede in "so povezane s tujino". Sova skrajnežev, ki naj bi naklepali izgrede, domnevno ni uspela identificirati, hkrati pa so predstavniki Sove zanikali, da bi jih bilo mogoče povezati z gibanjem Antifa. Člane Knovsa je ob obisku Sove zanimalo, če Sova spremlja skupino Anonymous, ki je proteste napovedala. Zaradi medijskega poročanja o izsledkih Sove, o katerih je agencija malo pred tem obvestila Knovs, sta poslanca SDS 9. novembra podala ovadbo zoper neznanega storilca zaradi suma izdaje tajnih podatkov (po njuno člana Knovsa).

Udeležbo naj bi načrtovali tudi provokatorji, da bi protestnike prikazali kot ekstremiste in tako očrnili vladi neljube protestnike. V povezavi s prihajajočimi protesti se je omenjalo tudi posameznike s povezavami z mednarodnimi kriminalnimi združbami.

Na zahtevo policije so morali 5. novembra poslanci in zaposleni do 16:00 ure zapustiti stavbo državnega zbora, ker je policija na popoldanskih protestih pričakovala nasilje. Državni zbor je med sicer med 20. predhodnimi protesti obratoval nemoteno. Poslanec in voditelj stranke Levica Luka Mesec je zato pozval na razjasnitev sumov, na podlagi katerih je policija uspela predvideti izgrede.

Potek Policija je v dneh pred napovedanima petonovembrskima shodoma zaznala pozivanje k protestom prek socialnih omrežji in letakov in zato napovedala nadzor upoštevanja ukrepov za zajezitev epidemije koronavirusa, omejitev gibanja v okolici parlamenta in vlade ter videonadzor območja. Policija je nadzirala oba shoda. Oba shoda sta bila neprijavljena.

Opoldanski protest gibanja Ozaveščeni prebivalci Slovenije Prvi shod, ki se je pričel okoli 12.00, je organiziralo gibanje OPS. Na Trgu republike se je zbralo 6 protestnikov. Policija je udeležence opozorila, da je shod prepovedan in ugotovila njihovo istovetnost. Ugotovljena je bila kršitev zakona o javnem redu in miru in dve kršitvi odloka o omejevanju gibanja ljudi.

Popoldanski protest in izgredi Drugi shod se je pričel okoli 16.30. Shod se je kmalu po pričetku sprevrgel v nasilne izgrede; množični neredi so se pričeli kmalu po 17:00. Policija je izgrednike uspela razgnati okoli 19. ure.

Nekateri udeleženci shoda so protestirali proti vladi, drugi proti ukrepom za zajezitev epidemije koronavirusa. Nekateri posamezniki so se protesta udeležili zgolj, da bi povzročili nasilne izgrede. Shoda naj bi se domnevno med drugim udeležili člani nasilniških združb navijačev oz. »skupine huliganov in nasilnežev«. Med udeleženci ni bilo vidnih transparentov ali drugih pripomočkov, ki bi nakazovali politično vsebino dogodka. Neuradno naj bi bili na shodu prisotni privrženci navijaških skupin Green Dragons in Viol. Po poročanju Dnevnika naj bi policija med udeleženci identificirala zaposlene zasebnih varnostnih služb, ki naj bi »bile povezane s sumljivimi posli«. Prav tako pa se je na družabnih omrežjih napovedovalo prisotnost privržencev provladne skupine Rumeni jopiči.

Nasilneži so napadali policiste, prišlo pa je tudi do pretepov med samimi udeleženci shoda. Nasilneži so nad policiste in novinarje metali steklenice, granitne kocke in petarde.

Varnostni ukrepi policije

Policija je ob protestu zaprla okoliške ulice in zagradila polovico trga, da bi preprečila dostop do parlamenta.

Zbiranje udeležencev in pričetek shoda

Protest je sprva potekal pred parlamentom; ob 16.40 se je na Trgu republike zbralo od 50 do 100 ljudi. Število protestnikov se je nato povečevalo; protestniki so se zadrževali predvsem ob robu trga. Vsega skupaj se je po navedbah policije zbralo nekaj sto ljudi oz. okoli 500 ljudi.

Policija je udeležence opozarjala na prepoved zbiranja in protiepidemijske ukrepe, nekatere pa so identificirali in odvedli s trga.