Deveta vrata so misteriozni triler iz leta 1999, ki ga je režiral, produciral in soavtorsko napisal Roman Polanski. Film je mednarodna koprodukcija Združenih držav Amerike, Portugalske, Francije in Španije ter temelji na romanu Artura Pérez-Reverteja iz leta 1993 z naslovom The Club Dumas. Zgodba se osredotoča na preverjanje redke in starodavne knjige, ki naj bi vsebovala okultno znanje za priklic Hudiča.

Film je bil premierno prikazan 25. avgusta 1999 v španskem San Sebastiánu, približno mesec dni pred začetkom 47. mednarodnega filmskega festivala v San Sebastiánu. V Severni Ameriki film ni dosegel večjega kritičnega ali komercialnega uspeha; kritiki so ga pogosto neugodno primerjali s Polanskijevim nadnaravnim filmom Rosemarijin otrok (1968). Kljub temu so Deveta vrata po svetu zaslužila 58,4 milijona ameriških dolarjev, kar je preseglo produkcijski proračun v višini 38 milijonov dolarjev.

Zgodba Dean Corso je newyorški trgovec z redkimi knjigami, ki ga najame bogati zbiratelj Boris Balkan. Ta je pridobil izvod skrivnostne knjige Devet vrat kraljestva senc, ki jo je v 17. stoletju napisal Aristide Torchia. Po legendi naj bi Torchia knjigo ustvaril v sodelovanju s Hudičem, njen namen pa naj bi bil omogočiti njegov priklic. Zaradi obtožb krivoverstva je bil Torchia s svojimi deli zažgan, ohranili pa naj bi se le trije izvodi Devetih vrat. Balkan sumi, da je med njimi le eden avtentičen, zato Corsa pošlje na pot, da pregleda preostala dva izvoda in ugotovi, kateri je pravi. Med svojim potovanjem Corso večkrat naleti na skrivnostno Dekle, ki ga očitno spremlja in mu pomaga.

Corso se najprej sreča z Liano Telfer, vdovo Andrewa Telferja, ki je knjigo tik pred samomorom prodal Balkanu. Liana skuša Corsa zapeljati, da bi ji prodal izvod, vendar ji to ne uspe. Kmalu zatem Corso obišče prodajalca knjig, ki mu je izvod zaupal, in ga najde obešenega v njegovi trgovini – prizor natančno posnema eno izmed gravur v Devetih vratih. Corso knjigo vzame in odpotuje v Toledo v Španiji, kjer obišče brata Ceniza, restavratorja knjig in nekdanja lastnika Balkanove kopije. Ta mu razkrijeta, da je v knjigi devet gravur, od katerih jih je šest podpisanih z začetnicama »AT«, tri pa z »LCF«, kar naj bi pomenilo Lucifer.

Nato Corso odpotuje v Sintro na Portugalskem, kjer se sreča z Victorjem Fargasom, lastnikom drugega izvoda Devetih vrat. Ugotovi, da so v tej kopiji tri gravure podpisane »LCF« in da se rahlo razlikujejo od tistih, ki jih je podpisal Torchia. O svojih odkritjih obvesti Balkana, ki mu naroči, naj Fargasovo kopijo pridobi. Naslednji dan Corso s pomočjo skrivnostnega Dekleta obišče Fargasovo hišo, kjer odkrije, da je bil Fargas utopljen. Iz kamina vzame knjigo, vendar ugotovi, da so gravure »LCF« iz nje iztrgane.

Corso zatem odpotuje v Pariz, da bi raziskal tretji izvod v lasti baronice Kessler. Ta ga sprva zavrne, saj pozna njegov sloves in ve, da dela za Balkana. Corso v hotelski sobi skrije Balkanovo knjigo in baronici pojasni pomen gravur »LCF« ter domneva, da ima vsak izvod tri takšne gravure, ki skupaj sestavljajo verodostojen komplet devetih. Očarana nad razkritjem mu baronica dovoli vpogled v svojo kopijo. Kmalu zatem je Corso napaden, baronica zadavljena, njena knjižnica pa požgana. Ko se Corso vrne v hotel, ugotovi, da je Balkanov izvod izginil.

Corso in skrivnostno Dekle sledita Liani do dvorca, kjer satanski kult izvaja obred z Balkanovo knjigo. Balkan obred prekine, si znova prisvoji knjigo in zadavi Liano. Corso Dekle zapusti, saj začne sumiti, da dela za Balkana, in se poda za njim, vendar ga izgubi. Med osebnimi predmeti baronice Kessler odkrije namig, ki ga vodi do odročnega gradu, kjer se Balkan pripravlja na končni ritual. Z zbranimi devetimi gravurami »LCF« skuša priklicati Hudiča. Corsa onesposobi in ga prisili, da obred opazuje. Sprva se zdi, da ritual uspe, saj Balkan pokaže nadčloveško moč in odpornost proti bolečini, vendar se kmalu izkaže, da obred ni deloval. Balkan začne kričati od bolečine, Corso pa pridobi gravure in ga ustreli.

V avtomobilu se Corso ponovno sooči s skrivnostnim Dekletom, nakar imata spolni odnos pred gorečim gradom. Dekle mu razkrije, da je bil ritual neuspešen, ker je bila ena od gravur ponarejena. Ko se ustavita na bencinski črpalki, izgine, Corsu pa pusti sporočilo, ki ga znova napoti k bratoma Ceniza. V njuni zapuščeni delavnici odkrije, da sta srkivnostno izginila, v prahu pa najde avtentično gravuro, ki prikazuje Dekle, kako pred gorečim gradom jezdi zmaju podobno bitje. S to gravuro se Corso vrne v grad, kjer se mu odprejo žareča vrata in ga sprejmejo.

Igralska zasedba

Produkcija sličica|Château de Ferrières, Ferrières-en-Brie, Seine-et-Marne, Francija Roman Polanski je prebral scenarij Enriqueja Urbizuja, priredbo španskega romana El Club Dumas (The Club Dumas, 1993) avtorja Artura Pérez-Reverteja. Navdušen nad scenarijem je Polanski prebral roman, ki mu je bil všeč, ker je "videl veliko elementov, ki so se zdeli dobri za film. Zgodba je bila napeta, smešna in veliko stranskih likov je bilo izjemno filmskih". Pérez-Revertejev roman El Club Dumas vsebuje prepletene zaplete, zato je Polanski napisal priredbo s svojim običajnim partnerjem Johnom Brownjohnom (Tess, Pirati in Grenki mesec). Izbrisali so literarne reference romana in podzgodbo o preiskavi Deana Corsa o izvirnem rokopisu poglavja Trije mušketirji in se osredotočili na Corsovo iskanje verodostojne kopije Devetih vrat.

Polanski se je teme lotil skeptično in dejal: "Ne verjamem v okultno. Ne verjamem. Pika." Kljub temu je užival v žanru. "V Devetih vratih je veliko tovrstnih klišejev, ki sem jih poskušal nekoliko obrniti. Na površju se lahko zdijo resni, vendar si ne morete kaj, da se jim ne bi smejali." Privlačnost filma je bila v tem, da je v njem "skrivnost, v kateri je knjiga vodilni lik", in njene gravure, "ki so tudi bistveni namigi".

Pri branju El Club Dumas si je Polanski kot "Deana Corsa" predstavljal Johnnyja Deppa, ki se je produkciji pridružil že leta 1997, ko se je s Polanskim spoznal na filmskem festivalu v Cannesu, medtem ko je promoviral film The Brave. Sprva si Deppa ni zamislil prav kot "Corsa", ker je bil lik star štirideset let (Depp je takrat imel le 34 let). Zamislil si je starejšega igralca, vendar je Depp vztrajal; želel je sodelovati z Romanom Polanskim.

Filmski tisk je v času severnoameriške izdaje filma poročal o ustvarjalnih trenjih med Deppom in Polanskim. Depp je dejal: "Naloga režiserja je, da iz igralca stisne, spodbudi stvari". Polanski je o Deppu dejal: "Odločil se je, da bo igral dokaj prazno, kar si nisem zamislil; in nisem mu rekel, da ni tako, kot sem si zamislil."

Polanski je zaigral Franka Langella kot Borisa Balkana na podlagi njegovega nastopa kot Clare Quilty v Loliti (1997). Barbara Jefford je v zadnjem trenutku zamenjala nemško igralko, ki je bila prvotna vloga baronice Fride Kessler, ki je zbolela za pljučnico; v le nekaj dneh se je Barbara Jefford naučila svoj del, ki ga je odigrala z nemškim naglasom. Depp je med snemanjem spoznal svojo dolgoletno partnerico Vanesso Paradis.

Snemanje Deveta vrata so bila posneta v Franciji, na Portugalskem in v Španiji poleti 1998. Izbrane pomembne stavbe v filmu so:

Chalet Biester, Sintra, Portugalska (kot dvorec zbiralca knjig Victorja Fargasa) Château de Ferrières, Seine-et-Marne, Francija (kot dvorec v lasti Liane Telfer) Château de Puivert, Aude, Francija (grad, viden v zaključnih prizorih filma) Calle Buzones v Toledu, Španija (cesta s knjigarno bratov Ceniza) www.imdb.com Filming locations for The Ninth Gate. Retrieved 18 January 2013.

Filmska glasba

Filmsko glasbo za Deveta vrata je skladal Wojciech Kilar, ki je prej sodeloval s Polanskim pri filmu Deklica in smrt (1994). Glavna melodija filma je zasnovana na Havanaiseu, za violino in orkester, Camilla Saint-Saënsa; nekaj skladb ima vokalizacijo (natančneje melodično arijo) korejske sopranistke Sumi Jo. Filmski album je bil izdan 16. novembra 1999 pri založbi Silva Screen.

Izdaja

Bruto dohodek Premiera Devetih vrat je bila v San Sebastianu v Španiji 25. avgusta 1999; v Severni Ameriki je med vikendom 10. marca 2000 nastopil v 1.586 kinodvoranah in zaslužil 6,6 milijona dolarjev bruto dohodka in skupaj 18,6 milijona dolarjev. Po vsem svetu je v primerjavi s proizvodnim proračunom v višini 38 milijonov zaslužil 58,4 milijona dolarjev.

Kritični odziv Spletna stran Rotten Tomatoes je na podlagi ocen 90 kritikov film ocenila s 43% odobritvijo s povprečno oceno 4,99/10. Skupno mnenje se glasi: "Čeprav je film eleganten in atmosferski, kritiki pravijo, da brezciljno vijuga in je pogosto absurden." Na Metacriticu ima oceno 44 od 100 na podlagi ocen 30 kritikov, ki označujejo "mešane ali povprečne ocene". Občinstvo, ki ga je anketiral CinemaScore, je filmu dalo oceno D- na lestvici od A do F.

Roger Ebert je dejal, da je konec nejasen, "čeprav na koncu nisem hrepenel po spektakularnih posebnih učinkih, sem si pa želel spektakularnih informacij — nekaj čudovitega, ne le bledega". V svoji oceni za The New York Times je Elvis Mitchell dejal, da je film "približno tako strašen kot lutkovna uprizoritev Čarovnice iz Blaira in niti približno tako smešna".

V reviji Sight and Sound je Phillip Strick dejal, da mu film "ob prvem ogledu ni bil posebej všeč — deloma zato, ker Johnny Depp v ponarejenih sivih templjih nekoliko preveč natančno pooseblja odvratnega Corsa iz knjige — film je zapleteno dobro narejen, zasluži drugo priložnost, kljub njegovemu razpadu, in sčasoma bo nedvomno pridobil svoj krog heretičnih navdušencev".

Sklici

Zunanje povezave

Texts, engravings and formatting of the book - Original

"Satanic Verses" article from American Cinematographer magazine

Kategorija:Grozljivke Kategorija:Filmi, posneti po romanu Kategorija:Portugalski filmi Kategorija:Francoski filmi Kategorija:Španski filmi Kategorija:Filmi v režiji Romana Polanskega