Zadruga (tudi "kooperativa", angl. cooperative, co-operative, coops) je posebna oblika družbeno gospodarskega povezovanja oseb. Mednarodna definicija pravi: »Zadruga je avtonomno združenje oseb, prostovoljno povezanih z namenom, da na skupne ekonomske, družbene in kulturne potrebe ter prizadevanja odgovarjajo prek podjetja v skupni lasti, ki ga upravljajo demokratično.«International Co-operative Alliance (2018) ‘Izjava o zadružni identiteti’. (Temeljni mednarodni zadružni dokumenti), pp. 133–159. Available at: http://brazde.org/wp-content/uploads/2017/06/TemeljniMednarodniZadružniDokumenti_ČKZ_2018.pdf. Zadruga torej ni samo oblika gospodarskega organiziranja, ampak tudi način skupnostnega življenja ter demokratičnega organiziranja in soupravljanja skupnih zadev.
V svetu je 1,2 milijarde članov (zadružnikov) povezanih v več kot 3 milijone zadružnih podjetij. Zadružništvo torej predstavlja 15 % odraslega prebivalstva sveta. Več kot 270 milijonov ljudi je zaposlenih v zadrugah, torej okoli 10 % vseh zaposlenih na svetu. Zadružne zgodbe so prisotne na vseh ekonomskih področjih: zavarovalništvo, bančništvo, različne industrije, različne storitve, kultura in umetnost, šolstvo, zdravstvo, sociala, kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo.
Zadružna identiteta (definicija, vrednote, načela) Zadruga je posebna oblika družbeno gospodarskega povezovanja oseb (posameznikov in/ali pravnih oseb). Mednarodno sprejeta definicija zadrug, ki jo je Mednarodna zadružna zveza (ICA – International Cooperative Alliance) leta 1995 po intenzivnem mednarodnem usklajevanju zapisala v revidirani Izjavi o zadružni identiteti, pravi: »Zadruga je avtonomno združenje oseb, prostovoljno povezanih z namenom, da na skupne ekonomske, družbene in kulturne potrebe ter prizadevanja odgovarjajo prek podjetja v skupni lasti, ki ga upravljajo demokratično.« Ta mednarodni dokument predstavlja tudi usklajene vrednote in načela zadružništva, in sicer, podstat zadružništva tvorijo vrednote »...samopomoči, samoodgovornosti, demokratičnosti, enakosti, pravičnosti in solidarnosti. /.../ poštenosti, odprtosti, družbene odgovornosti in skrbi za druge«. Sedem načel zadružništva pa predstavlja operativna vodila za zadružno delovanje: sličica|Občni zbor oziroma skupščina članov je najvišji organ zadruge. Člani glasujejo po principu "en član en glas" in tako demokratično soupravljajo zadrugo. prostovoljno in odprto članstvo, demokratično upravljanje članov ekonomska udeležba članov avtonomija in neodvisnost izobraževanje, usposabljanje in obveščanje skrb za skupnost sodelovanje med zadrugami.«
Ker je ta Izjava o zadružni identiteti povzeta tudi v Recommendation 193 of the ILO on the Promotion of CooperativesInternational Labour Organization (2002) The International Labour Organisation (ILO) Recommendation 193: Promotion of Cooperatives. The International Labour Organisation (ILO). Available at: http://www.ilo.org/dyn/normlex/en/f?p=NORMLEXPUB:12100:0::NO::P12100_ILO_CODE:R193. Slo.prevod v: (Temeljni mednarodni zadružni dokumenti), pp. 133–159. Available at: http://brazde.org/wp-content/uploads/2017/06/TemeljniMednarodniZadružniDokumenti_ČKZ_2018.pdf., ki ga je kot uradno priporočilo Mednarodne organizacije dela - ILO leta 2002 potrdil tudi predstavnik Slovenije v ILO, gre torej za pojem in poslanstvo zadruge, ki ga vsaj na formalni ravni priznavamo tudi politično, torej kot država Slovenija, ne pa samo v civilnem pomenu kot alternativno družbenogospodarsko gibanje.
Zadruga je najprej združenje oseb, ob tem pa tudi podjetje v skupni lasti in soupravljanju članov. Zadruga ni kapitalska družba, ampak je članska organizacija. Je prototip subjekta socialne ekonomije. V zadrugi odločajo člani/zadružniki po principu »en član en glas«, ne odločajo višine kapitalskih deležev. Zadruge ne moreš preseliti v tretji svet ali je prodati tretji osebi, ker članov, torej oseb, ki tvorijo njeno substanco, ne moreš »nakazati« kot bančno transakcijo kapitala. Zadruga je način povezovanja in samoorganiziranja ljudi v lokalnih okoljih ali širše. Zadruga je skupina oseb, ki odgovarjajo na svoje skupne potrebe in aspiracije, v okviru pravil (zadružna pravila), ki jih skupina postavi sama sebi.
Zadruge so način družbeno gospodarskega povezovanja, ki se kot alternativa kapitalističnemu gospodarstvu po vsem svetu razvija že več kot dvesto let.SANCHEZ BAJO, Claudia in ROELANTS, Bruno (2015): Kapital in past zadolževanja : Zadružništvo kot alternativa. Ljubljana, Modrijan V svetu je 1,2 milijarde članov (zadružnikov) povezanih v več kot 3 milijone zadružnih podjetij. Zadružniki torej predstavljajo 15 % odraslega prebivalstva sveta. Več kot 270 milijonov ljudi je zaposlenih v zadrugah, torej okoli 10 % vseh zaposlenih na svetu. Zadružne zgodbe so prisotne na vseh ekonomskih področjih: zavarovalništvo, bančništvo, različne industrije, različne storitve, kultura in umetnost, šolstvo, zdravstvo, sociala, kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo. V Evropi je vsak peti prebivalec član kakšnega od več kot 180.000 zadružnih podjetij; 4,7 milijona Evropejcev je zaposlenih v zadrugah.International Co-operative Alliance - ICA Official Webpage (2020). Available at: https://www.ica.coop/en (Accessed: 21 August 2020). Zagotovo je torej zadružništvo močno družbeno gospodarsko gibanje.ICA: World Cooperative Monitor (2019) International Cooperative Alliance - official webpage. Available at: https://monitor.coop/en (Accessed: 9 May 2020).
sličica|Zadruga je združenje oseb, torej članska organizacija. Zadruga ni združenje kapitala oziroma kapitalska družba.
Zadruga ni kapitalska družba Tako mednarodna definicija zadrug kot splošno razumevanje bistva zadrug, kakor tudi naša nacionalna zakonodaja s tega področja, jasno prepoznavajo substanco zadrug kot bistveno različnih od podjetij v klasičnem pomenu besede, torej od konvencionalnih podjetij. Ključna pa je razlika med zadrugami kot »članskimi organizacijami« ter na drugi strani kapitalskimi družbami. Zadruga ≠ kapitalska družba. Kapitalsko družbo ustanovijo družbeniki, tako da vložijo kapital. V družbi družbeniki niso udeleženi kot osebe, ampak s svojim kapitalom. Namen vložitve kapitala je večanje kapitala. Prav tako delniško družbo konstituirajo delnice, ki jih kupujejo in prodajajo lastniki (delničarji). Namen nakupa delnic je prejemanje dividend in večanje vrednosti vloženega kapitala. Zadrugo pa člani ustanovijo tako, da se včlanijo kot osebe. Obvezni vpisni delež je resda kapital, ki ga vložijo, vendar je sekundarnega pomena, saj ga ne vložijo »kot kapital«, ki ga želijo »razmnožiti« v več kapitala, ampak zgolj kot finančno participacijo, ki je neke vrste likvidnostni vir, ki ga zadruga članom v primeru izstopa iz zadruge izplača valoriziranega, kakor valorizacijo določi občni zbor. Ne prejme pa član ob izstopu iz zadruge delež v vrednosti deleža (odstotka lastnine) knjigovodske vrednosti zadruge kot bi to lahko zahteval pri kapitalski družbi. Interes člana za vstop v zadrugo torej ni plemenitenje kapitala, temveč uresničevanje skupnih družbenih in gospodarskih interesov z ostalimi zadružniki, torej, preprosto rečeno, skupna skrb za kvalitetne storitve in produkte za življenje v skupnosti, skupnostna skrb za dobro življenje. Poslanstvo zadrug je namreč polnomočenje skupnosti v njihovi solidarnostni skrbi zase ter v sodelovalnem povezovanju z drugimi skupnostmi.Babič, K. (2018) ‘Iz kakšne snovi so zadruge? Razprava o zadružni lastnini, pravilih in skupnosti’, Časopisa za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologij, 271(XLVI), pp. 41–63.
Pravna opredelitev zadrug v Sloveniji V Sloveniji pravno obliko zadrug določa Zakon o zadrugahZakon o zadrugah (ZZad-UPB2). Uradni list RS, št. 97/2009 in dopolnitve.. 1. člen Zakona o zadrugah določa: »Zadruga je organizacija vnaprej nedoločenega števila članov, ki ima namen pospeševati gospodarske koristi in razvijati gospodarske ali družbene dejavnosti svojih članov ter temelji na prostovoljnem pristopu, svobodnem izstopu, enakopravnem sodelovanju in upravljanju članov.« 15. člen zakona določa: »Najvišji organ zadruge je občni zbor članov zadruge.«
V zadevah, ki jih glede delovanja in poslovanja zadrug ne določa Zakon o zadrugah, se za zadruge uporablja Zakon o gospodarskih družbah. Za zadruge je tudi predpisan poseben računovodskih standard za zadruge. Prav tako se na zadruge v določenih aspektih pomembno nanaša Zakon o socialnem podjetništvuZakon o socialnem podjetništvu (ZSocP). Uradni list RS, št. 20/11 ter Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem podjetništvu (ZSocP-A). Uradni list RS (13/18)..
Vrste zadrug Obstajajo raznovrstne zadruge, ki se med seboj razlikujejo predvsem glede na vrsto članstva in njihove potrebe, lahko pa tudi glede na namen delovanja zadruge:
Zadruge producentov: člani so lahko individualni ustvarjalci, kmetje, obrtniki, strokovnjaki, športniki, umetniki, novinarji itd., ki skupaj stopajo na trg, si delijo stroške in tveganja ter se krepijo v skupnem razvoju. Primeri: Jezikovna zadruga Soglasnik, Zadruga KonopKo, Zadruga Dobrina, kmetijske zadruge itd.
Uporabniške zadruge: uporabniki določenih storitev in/ali proizvodov se povezujejo v potrošniške, nabavne, kombinirane, stanovanjskeStanovanjska zadruga Zadrugator. (b.d.).
Dostopno na: http://zadrugator.org/ (na dan 12.12.2020), zavarovalniške, bančne/hranilniške ipd. zadruge.
Delavske zadruge: delavci/zaposleni so večinski lastniki, upravljavci in izvajalci v zadrugi. Nastanejo lahko tudi iz preoblikovanja podjetja v zadrugo ali delavskega odkupa podjetja (delavski odkup, delavski prevzem, preoblikovanje)Transfertocoops (2016). Available at: http://www.transfertocoops.eu/ (Accessed: 30 July 2020).. Svetovno deklaracijo o delavskih zadrugahSvetovna deklaracija o delavskih zadrugah. Slovenski prevod v: Gregorčič, M. in drugi (ur). Solidarnostne ekonomije. Ljubljana: Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, XLVI(271), str. 155-159.
Dostopno na: http://brazde.org/wp-content/uploads/2017/06/TemeljniMednarodniZadru%C5%BEniDokumenti_%C4%8CKZ_2018.pdf (na dan 12.12.2020) je uskladila in potrdila CECOP-CICOPA Europe, federacija industrijskih in storitvenih zadrug.
Socialne zadruge: te zadruge delujejo v splošnem interesu, v korist vseh prebivalcev na določenem območju ali v določeni skupnosti, ne le v interesu svojih članov. Značilno za njih je, da so večdeležniške, področja delovanja so različna, od zagotavljanje socialnih storitevSocialna zadruga Stara roba nova raba. (b.d.).
Dostopno na: http://www.robaraba.si/ (na dan 12.12.2020) (skrbstvo, pomoč, sektor osebnih in gospodinjskih storitev) do ponudbe splošno koristnih proizvodov (kvalitetna in varna hrana, ugodne potrebščine, pogoji za komuniciranje ipd.) v lokalnem okolju. Svetovne standarde socialnih zadrugSvetovni standardi socialnih zadrug. V: Gregorčič, M. in drugi (ur). Solidarnostne ekonomije. Ljubljana: Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, XLVI(271), str. 155-159.
Dostopno na: http://brazde.org/wp-content/uploads/2017/06/TemeljniMednarodniZadru%C5%BEniDokumenti_%C4%8CKZ_2018.pdf (na dan 12.12.2020) je uskladila in potrdila International Organisation of Industrial and Service Cooperatives - CICOPA leta 2011.
Po strukturi in namenu so socialnim zadrugam podobne tudi t. i. razvojne zadruge, kjer so zadružniki različni deležniki (so večdeležniške zadruge), npr. izvajalci, uporabniki, lokalne skupnosti, interesne skupine, pravne in fizične osebe, ki jih povezuje nek skupni interes, tj. razvoj specifičnega vsebinskega ali geografskega področja/območja.
Zgodovina zadružništva v Sloveniji