Mesanepada (sumersko 𒈩𒀭𒉌𒅆𒊒𒁕, mes-an-ne2-pad3-da), Meš-Ane-pada ali Mes-Anne-pada, poslovenjeno "mladenič, ki ga je izbral An") je bil prvi kralj Prve urske dinastije in prvi na Seznamu sumerskih kraljev, ki je vladal v 26. stoletju pr. n. št. Vladal naj bi 80 let in vrgel s prestola Lugal-kituna Uruškega: "Potem je bil poražen Unug (Uruk) in kraljestvo je pripadlo Urimu (Uru)".Finegan (2015). Mesopotamian Beginnings. str. 33, . Na enem od pečatov, najdenem na kraljevem pokopališču v Uru, je omenjen tudi kot kralj Kiša.Katz 1993, str. 16.Hall, H. R. (Harry Reginald); Woolley, Leonard; Legrain, Leon (1900).Ur excavations. Trustees of the Two Museums by the aid of a grant from the Carnegie Corporation of New York. str. 312.

Poreklo "Zaklad iz Ura", odkrit v Mariju Mesanepada je bil sin Meskalamduga.Reade, Julian (2003). Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus. Metropolitan Museum of Art. str. 96. ISBN 978-1-58839-043-1. V tako imenovanem "zakladu iz Ura", najdenem v Mariju, je bila tudi koralda iz lapisa lazuli z imenom kralja Meskalamduga. Napis na njej se bere:Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus. Metropolitan Museum of Art. 2003. str. 143. ISBN 978-1-58839-043-1.Orientalia. vol. 73. Gregorian Biblical BookShop. str. 183.Parrot, André (1965). "Les Fouilles de Mari". Syria. Archéologie, Art et Histoire. 42 (3): 197–225. doi: 10.3406/syria.1965.5808.

Sprva se je domnevalo, da je bila koralda (M. 4439) Mesanepadovo darilo marijskemu kralju Gansudu ali Ansudu.Parrot, André (1965). "Les Fouilles de Mari". Syria: 220.Orientalia Vol. 38. Gregorian Biblical BookShop. str. 358. Gornji prevod besedila je mnenje spremenil. Bog "Lugal-kalam" (𒀭𒈗𒌦, "Gospodar dežele"), kateremu jebil napis posvečen, je sicer znan iz posvetil lokalnih vladarjev Šabe (Šalim) Marijskega in Ištub-Iluma, ki ga imenujeta "Lugal-mātim" (𒀭𒈗𒈤𒁴, "Gospodar dežele"). Bog je veljal za enakega lokalnemu božanstvu Daganu ali Enlilu.Orientalia: Vol. 73. Gregorian Biblical BookShop. str. 322.

Kako je koralda prišla v Mari, ni jasno. Najdba vsekakor kaže na povezavo med Urom in Marijem v tistem času.Orientalia Vol.38. Gregorian Biblical BookShop. str. 358. Koralda je bila najdena v vrču, v tako imenovanem "zakladu iz Ura", v katerem so bili tudi drugi predmeti iz Ura ali Kiša.Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to ... Metropolitan Museum of Art. 2003. str. 139–145. ISBN 9781588390431.Matthews, Donald M. (1997). The Early Glyptic of Tell Brak: Cylinder Seals of Third Millennium Syria. Saint-Paul. str. 108. ISBN 978-3-525-53896-8. Vrč so prepoznali kot ustanovitveno daritev templju v Mariju.Spycket, Agnès (1981). Handbuch der Orientalistik (francosko). BRILL. str. 80. ISBN 978-90-04-06248-1.

Odkrite so bile tudi podobne posvetitvene perle kasnejših vladarjev, na primer Šulgija, ki je dal okoli leta 2100 pr. n. št. vgravirati dve bogovom posvečeni koraldi iz karneola.McIntosh, Jane (2008). The Ancient Indus Valley: New Perspectives. ABC-CLIO. str. 185. ISBN 978-1-57607-907-2.

Aanepadova posvetilna tablica thumb|upright=2|Aanepadova tablica in prepis v standardnem sumersko-akadskem klinopisu, ki omenja njegovega očeta Mesanepado, Britanski muzej;"CDLI-Archival View". cdli.ucla.edu. tablica je bila odkrita v Tell al-Ubaidu."British Museum, tablet".

Najdenih je bilo več tablic "Aanepade, sina Mesanepade", posvečenih bogu Ninhursagi. Vse imajo podobno vsebino:"British Museum, tablet"."CDLI-Found Texts". cdli.ucla.edu.

Seznam sumerskih kraljev thumb|upright|Mesanepada je na Seznamu sumerskih kraljev zapisan kot prvi vladar Prve urske dinastije

Mesanepada je na Seznam sumerskih kraljev zapisan kot prvi vladar Prve urske dinastije, ki je vladal 80 let. Omenjeni so tudi njegovi nasledniki:

Uruk je bil z orožjem potolčen in kraljestvo je za nagrado dobil Ur. V Uru je kraljeval Mesanepada, ki je vladal 80 let. Meskiagnun, sin Mesanepade, je bil kralj in vladal 36 let; Elulu je vladal 25 let, Balulu 36 let. Štirje kralji so vladali 171 (?) let. Ur je bil nato z orožjem razbit; kraljestvo je za nagrado dobil v Avan.

—  Seznam sumerskih kreljev, 137-147."CDLI-Found Texts". cdli.ucla.edu.

Starobabilonska tablica: Tumalski napis Mesanepada in njegov drugi sin sta omenjena tudi na starobabilonski tablici (1900-1600 pr. n. št.), Tumalskem napisu, ki omenja dosežke več kraljev. Takšne tablice so običajno kopije izgubljenih starejših tablic.

"En-me-barage-si, kraj, je zgradil Iri-nanam v Enlilovem templju. Aga, En-me-barage-sijev sin, je iz Tumala naredil cvetoče mesto in v Tumal pripeljal Ninlil. Potem je bil Tumal prvič uničen. Meš-Ane-pada je zgradil Bur-šušuo v Enlilovem templju. Meskiagnun, sin Meš-Ane-pade, je iz Tumala naredil cvetoče mesto in v Tumal pripeljal Ninlil."

— Starobabilonska tablica Tumalski napis (1900-1600 pr. n. št.)Sollberger, Edmond (1962). "The Tummal Inscription". Journal of Cuneiform Studies. 16 (2): 40–47. doi:10.2307/1359332.ISSN 0022-0256. JSTOR 1359332.

Vladanje Mesanepada je, vsaj diplomatsko, povezan s širjenjem Ura.Matthews 1997, str. 1-2. Njegovo vladavino potrjujejo koralda iz lapisa lazuli, ki je bila del "zaklada iz Ura", in pečati s kraljevega pokopališča v Uru z imeni Mesanepade in njegovih predhodnikov Meskalamduga in Akalamduga in kraljice Puabi. Na enem od pečatov z urskega pokopališča je omenjen tudi kot "Mesanepada, kralja Kiša".

thumb|center|upright=2|Napis "Mesanepada, Lugal Kiš-ki" (, "Mesanepada, kralj Kiša"), na odtisu valjastega pečatnika, najdenega na kraljevem pokopališču v Uru. Zadnja kolona znakov se verjetno glasi "njegova žena..." (, "dam-nu-gig"). Slednje bi lahko pomenilo tudi "soprog Inane".

thumb|250px|Valjasti pečat z napisom "Kraljica Nintur, žena Mesanepade" ("Nintur ereš, dam Mesannepada"), kraljevo pokopališče v Uru

Mesanepada in njegov sin in naslednik Meskiagnun, ki je vladal 36 let, sta na Tumalskem napisu skupaj z Gilgamešem Uruškim in njegovim sinom Ur-Nungalom omenjena kot vzdrževalca glavnega templja v Nipurju, kar potrjuje njun položaj nadoblastnikov Sumerije. Sodeč po napisih, je Mesanepada prevzel naslov "kralj Kiša", s katerim je pokazal svojo hegemonijo.Kramer, Samuel Noah (1963). History: Heroes, Kings and Ensi's. The Sumerians: Their History, Culture, and Character.University of Chicago Press. str. 49. ISBN 9780226452388. Na tablici, posvečeni boginji Ninhursagi, najdeni v Tell el-Obeidu, je besedilo: "A-Anne-pada, kralj Ura, sin Mes-Anne-pade, kralja Ura, je zgradil tempelj za Ninhursago".

Za Mesanepado je bilo preprosto nemogoče, da bi prestol nasledil že v svojem otroštvu in potem vladal 80 let. K njegovi vladavini je verjetno prišteta vladavnina njegovega očeta.

Za Mesanepadovega sina Aanepada (Aja-ane-pada ali A-Anne-pada, "oče, ki ga je izbral An"), katerega dolžina vladanja ni znana, je znano, da je zgradil Ninhursagin tempelj blizu Tell el-Obeida (v sedanjem Ubaidu), četudi na Seznamu sumerskih kraljav ni omenjen.

Ur-Nammujev zigurat je bil zgrajen verjetno na vrhu manjšega zigurata iz Mesanepadovega obdobja.Finegan 2015, str. 43, Mesopotamian Beginnings.

V 50. letih prejšnjega stoletja je Edmund I. Gordon domneval, da sta bila Mesanepada in arheološko izpričan zgodnji "kralj Kiša" Mesilim ista oseba, saj sta se njuni imeni v nekaterih pregovorih poznejših babilonskih tablicah menjavali. Domneva ni bila prepričljiva. Mlajši znanstveniki ju imajo za različni osebi in Mesilima običajno postavijo v Kiš pred Mesanepado. Finegan, Jack (2019). Archaeological History Of The Ancient Middle East. Routledge. str. 46. ISBN 978-0-429-72638-5.

Kraljevo pokopališče v Uru Mesanapeda je morda pokopan na Kraljevem pokopališču v Uru. Njegova grobnica bi lahko bila PG 1232 ali PG 1237 z vzdevkom, "velika mrtvaška jama". Reade, Julian (2003). Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus. Metropolitan Museum of Art. str. 96. ISBN 978-1-58839-043-1.

Sklici

Kategorija:Sumerski vladarji Kategorija:Kralji Uruka Kategorija:Vladarji v 26. stoletju pr. n. št.

Viri