Čilski plamenec (znanstveno ime Phoenicopterus chilensis) je vrsta velikega plamenca, ki meri v višino 110–130 cm. Vrsta je sorodna z rdečim (Phoenicopterus ruber) in velikim plamencem (Phoenicopterus roseus), s katerim je bila sprva obravnavana kot podvrsta. Kasneje je bila razvrščena kot samostojna vrsta zaradi svetlejše barve perja, manjše telesne velikosti in vedenjskih razlik. Vrsta je na Rdečem seznamu IUCN med potencialno ogrožene vrste.
Gnezdi v Južni Ameriki od Ekvadorja in Peruja do Čila in Argentine ter vzhodno do Brazilije; vnesen je bil v Nemčijo. Tako kot vsi plamenci vali eno samo kredasto belo jajce na kupu blata.
Ti plamenci prebivajo predvsem v slanih lagunah in alkalnih jezerih, vendar so ta območja občutljiva na izgubo življenjskega prostora in onesnaževanje voda, zlasti zaradi rudarjenja in namakanja, ki lahko povzročita hitro propadanje habitatov.
Opis
Perje je bolj rožnato kot pri nekoliko večjem velikem plamencu, vendar manj izrazito kot pri rdečem plamencu. Od teh vrst se razlikuje po sivkastih nogah z rožnatimi sklepi, po večjem deležu črne barve na kljunu (več kot polovica), ter po tem, da je za okoli 30 cm nižji od rdečega plamenca. Mladiči po navadi nimajo rožnate obarvanosti, temveč so sivi. Mlade ptice počasi pridobivajo rožnato barvo, ko se v njihovih peresih kopiči pigment karotenoid, ki ga dobijo s hrano. Čilski plamenci dosežejo spolno zrelost pri šestih letih in imajo eno najdaljših življenjskih dob med pticami, saj lahko v naravi živijo do 50 let, v ujetništvu pa do 40 let.
Prehrana Kljun čilskega plamenca ima strukture, podobne glavniku, ki mu omogočajo filtriranje hrane iz vode. Hrani se predvsem z algami, planktonom, raki, žuželkami, mehkužci in drugimi nevretenčarji. Živi na obalnih blatnih ravnicah, v estuarijih, lagunah in slanih jezerih.
Ta vrsta se hrani s filtriranjem hrane v plitvi vodi, pri čemer ima glavo obrnjeno navzdol. Plamenec s pomočjo mišičastega jezika potiska vodo skozi lamele v svojem kljunu. To mu omogoča, da sfiltrira delce različnih velikosti. Ker se plamenec hrani z glavo navzdol, se pri njem premika le zgornji del kljuna, medtem ko se pri večini drugih živali premika spodnja čeljust. Čilski plamenci lahko vsak dan zaužijejo približno 10% svoje telesne teže. Med hranjenjem pogosto stoji na eni nogi. Dokazi kažejo, da s tem zmanjšuje izgubo toplote, ko dalj časa stoji v vodi. Njihove dolge noge pa pomagajo premešati usedline na dnu in tako sprosti majhne organizme, s katerimi se hrani.
Razmnoževanje Čilski plamenci v naravi živijo v velikih jatah in za uspešno razmnoževanje potrebujejo gnečo, saj množica spodbuja vedenje, povezano s parjenjem. V času gnezdenja samci in samice izvajajo različne gibe za privabljanje partnerjev, med njimi značilno »mahanje z glavo«, pri katerem hkrati obračajo glavo z ene strani na drugo, ter »pozdrav s krili«, kjer se krila večkrat zapored odpirajo in zapirajo. Plamenci se težje uspešno razmnožujejo, saj odložijo gnezdenje, dokler okoljske razmere niso primerne.
Samci in samice sodelujejo pri gradnji gnezda iz blata v obliki stebra, ter si pri valjenju jajca, ki ga izleže samica, izmenično pomagajo. Mladiči se izvalijo s sivim perjem in dobijo značilno rožnato barvo odraslih šele po dveh do treh letih. Tako samci kot samice plamencev mladiče hranita z mleku podobnim izločkom posebnih žlez v steni golše. Zaradi njihove prehrane je ta tekočina rdečerjave (škrlatne) barve.
Ohranjanje Največjo grožnjo populacijam čilskega plamenca predstavlja uničevanje in motenje njihovega naravnega okolja. Na njihov habitat močno vplivata rudarjenje in namakanje. Dodatno nevarnost predstavljajo tudi zbiralci jajc in lovci. Ker imajo čilski plamenec nizko stopnjo razmnoževanja, nanje močno vpliva že vsako človekovo poseganje v okolje.
V ujetništvu Prvi plamenec, izvaljen v evropskem živalskem vrtu, je bil čilski plamenec v Zoo Basel (Švica) leta 1958.
Leta 1988 je čilski plamenec, ki je živel v Tracy Aviaryu v Salt Lake City, Utah, po naključju ostal brez rednega prirezovanja kril. Ptici je uspelo pobegniti, n v okolici Salt Lake Cityja je postala znana kot "Pink Floyd the Flamingo". Vsako zimo je Pink Floyd prihajal v Utah, kjer se je prehranjeval z rakci], ki živijo v Velikem slanem jezeru, spomladi in poleti pa je odletel proti severu prot Idahu in Montani. Postal je lokalna znamenitost, dokler ni spomladi leta 2005 ponovno odletel proti Idahu in ga od takrat niso več videli. Domnevajo, da je poginil.
Ker se je število te vrste v naravi močno zmanjšalo, so v živalskih vrtovih uvedli programe vzreje, s katerimi skušajo nadomestiti upad populacije v naravi.
Sklici
Zunanje povezave
Flamingo Resource Centre - a collection of resources and information related to flamingos
Kategorija:Plamenci Kategorija:Ptiči Južne Amerike Kategorija:Taksoni, opisani leta 1782