Gjirokastra (, ) je mesto in občina v južni Albaniji z okoli 30.000 prebivalci v dolini med hribovjem Gjerë in reko Drinos na nadmorski višini 300 m. Je staro mesto, na seznamu Unescove svetovne dediščine vpisana kot "redek primerek dobro ohranjenega osmanskega mesta, ki so ga zgradili kmetje z velikih posesti". Nad mestom bdi trdnjava, v kateri se vsakih pet let dogaja Narodni folklorni festival. Gjirokastra je rojstni kraj nekdanjega albanskega komunističnega voditelja Enverja Hodže in pisatelja Ismaila Kadareja.
Mesto se je v zgodovinskih zapisih prvič pojavilo leta 1336 pod grškim imenom Αργυρόκαστρο – ArgirókastroKiel, Machiel (1990). Ottoman Architecture in Albania, 1385–1912. Beşiktaş, Istanbul: Research Centre for Islamic History, Art and Culture. str. 138. ISBN 978-92-9063-330-3. Pridobljeno 2. oktobra 2010. kot del Bizantinskega cesarstva.Ward 1983, str. 70. Po uničenju bližnjega Adrianopolisa je postala del pravoslavne krščanske dioceze Drinopolis in Argirokastra. Giakoumis, Konstantinos (2010). The Orthodox Church in Albania Under the Ottoman Rule 15th–19th Century. V Schmitt, Oliver Jens & Andreas Rathberger (ur). Religion und Kultur im albanischsprachigen Südosteuropa. Peter Lang. str. 80. Kasneje sta se pred osmansko okupacijo zanjo potegovala Epirski despotat in albanski klan Ivana Zenevisija. Pod osmansko oblastjo je bila pet stoletij od leta 1417 do 1913. Marandet, Marie-Claude (2017). La ville et le plat pays (francosko). Presses universitaires de Perpignan. str. 175, 181. ISBN 9782354122881. V tem času se je uradno imenovala Ergiri, včasih tudi Ergiri Kasrı. Ali, Çaksu (2006). Proceedings of the Second International Symposium on Islamic Civilisation in the Balkans, Tirana, Albania, 4–7 December 2003. Research Center for Islamic History, Art and Culture. str. 115. V Osmanskem cesarstvu se je zaradi islamizacije in priseljevanja muslimanov iz povsem pravoslavnega mesta v 16 stoletju do zgodnjega 19. stoletja pretvorila v povsem muslimansko mesto.Giakoumis, Konstantinos (2010). The Orthodox Church in Albania Under the Ottoman Rule 15th–19th Century. V Schmitt, Oliver Jens & Andreas Rathberger (ur). Religion und Kultur im albanischsprachigen Südosteuropa. Peter Lang. str. 86–87.Kokolakis, Mihalis (2003). Το ύστερο Γιαννιώτικο Πασαλίκι: χώρος, διοίκηση και πληθυσμός στην τουρκοκρατούμενη Ηπειρο (1820–1913). str. 370, 374. Arhivirano iz izvirnika 18. aprila 2015. Pridobljeno 10. avgusta 2016 Postala je tudi glavno versko središče Bektaši sufizma.Norris, Harry Thirlwall (1993). Islam in the Balkans: religion and society between Europe and the Arab world. University of South Carolina Press. str. 134.
Med balkanskima vojnama 1912-1913 jo je zaradi številnega grškega prebivalstva zasedla grška vojska,James Pettifer. The Greek Minority in Albania in the Aftermath of Communism (PDF). Camberley, Surrey: Conflict Studies Research Centre, Royal Military Academy Sandhurst. str. 6. Pridobljeno 19. oktobra 2011. vendar je bila kasneje leta 1913 vključena v novo neodvisno državo Albanijo. Priključitev je povzročila veliko negodovanje lokalnega grškega prebivalstva, ki se je nato uprlo. Po nekaj mesecih gverilske vojne je bila leta 1914 ustanovljena kratkoživa Republika severni Epir s prestolnico Gjirokastra. Leta 1921 je bila dokončno dodeljena Albaniji.Miller, William (1966). The Ottoman Empire and Its Successors, 1801–1927. Routledge. str. 543–544. ISBN 978-0-7146-1974-3. V 90. letih 20. stoletja so v mestu izbruhnili protivladni nemiri, ki so se leta 1997 končali z albansko državljansko vojno.Jeffries, Ian (2002). Eastern Europe at the turn of the twenty-first century: a guide to the economies in transition. Routledge. str. 87. ISBN 978-0-415-23671-3.
V Gjirokastri živi skupaj s pravoslavnimi in muslimanskimi Albanci tudi velika grška manjšina.Kallivretakis, Leonidas (1995). Η ελληνική κοινότητα της Αλβανίας υπό το πρίσμα της ιστορικής γεωγραφίας και δημογραφίας. Arhivirano iz izvirnika 21. marca 2015. Pridobljeno 10 avgusta 2016. Miranda Vickers. Albania: from anarchy to a Balkan identity. James Pettifer Edition, 2. illustrated reprint, Publisher C. Hurst & Co. Publishers, 1997. str. 187. ISBN 1-85065-290-2, ISBN 978-1-85065-290-8. Gjirokastra se ob Sarandi šteje za eno od središč grške skupnosti v Albaniji. James Pettifer. The Greek Minority in Albania in the Aftermath of Communism (PDF). Camberley, Surrey: Conflict Studies Research Centre, Royal Military Academy Sandhurst. str. 11–12. Pridobljeno 20. decembra 2010. V mestu je tudi grški konzulat.The Unit 1996.
Imena in etimologija Mesto je prvič omenjeno v dokumentih cesarja Ivana VI. Kantakuzena iz leta 1336 pod njenim srednjeveškim grškim imenom Argyrokastron (grško Αργυρόκαστρον).GCDO History part. "History of Gjirokaster" (albansko). Organizata për Ruajtjen dhe Zhvillimin e Gjirokastrës (GCDO). Pridobljeno 1. septembra 2010. Ime je sestavljeno iz srednjeveških grških besed argyron (ἀργυρόν), ki pomeni "srebro", in kastron (κάστρον, latinsko castrum), ki pomeni "grad" ali "trdnjavo". Ime torej pomeni "srebrni grad". Bizantinski letopisci so uporabljali tudi podobno ime Argyropolyhni (Αργυροπολύχνη), ki pomeni "srebrno mesto".Giakoumis, Konstantinos (2003). Fourteenth-century Albanian migration and the ‘relative autochthony’ of the Albanians in Epeiros. The case of Gjirokastër. Arhivirano 24. septembre 2015 na Wayback Machine. Byzantine and Modern Greek Studies. 27 (1)): 179.
Ena od teorij pravi, da je mesto dobilo ime po princesi Argjiro, legendarno osebi, o kateri je pisatelj Kostas Krystallis v 19. stoletju napisal kratek roman,Τόμος 170 του Νεοελληνική Γραμματεία (24. november 2014). Ηπειρώτικαι αναμνήσεις. Pelekanos Books. ISBN 9789604007691. Ismail Kadare pa v 1960. letih pesnitev. Trditev verjetno temelji na ljudski etimologiji, saj naj bi princesa živela kasneje v 15. stoletju.Sinani, Shaban; Kadare, Ismail; Courtois, Stéphane (2006). Le dossier Kadaré (francosko). Paris: O. Jacob. str. 37. ISBN 978-2-7381-1740-3.
Albanska oblika imena mesta je Gjirokastra, medtem ko se v narečju Gegov ime glasi Gjinokastër. Obe imeni izhajata iz grške oblike imena.The New Encyclopædia Britannica: Micropaedia. Chicago: Encyclopædia Britannica. 1993. str. 289. ISBN 0-85229-571-5. V aromanskem jeziku se mesto imenuje Ljurocastru, Iurucasta ali Iurucast, v sodobni grščini pa Argyrokastro (Αργυρόκαστρο). V Osmanskem cesarstvu je imela turško ime Ergiri.
Zgodovina Antika V srednjem helenističnem obdobju (2100-1550 pr. n. št.) sta bili v Vodhinah izkopani dve grobni gomili, zelo podobni grobnim krogom v Mikenah. Gomili kažeta na skupne prednike s starimi Mikenci na jugu Grčije.Komita, Nuobo (1982). "The Grave Cicles at Mycenae and the Early Indo-Europeans". Research Reports of Ikutoku Tech. Univ. (A-7): 59–70. Frigijsko obdobje je v regiji trajalo od okoli 1150 pr. n. št. do okoli 850 pr. n. št. Hammond trdi, da je bil v tem obdobju v regiji mozaik majhnih frigijskih kneževin, vključno z Gjirokastro, s središćem v Vodinah. Zdi se, da je v Vodinah kasneje prišlo do zamenjave dinastije.Hammond, N.G.L. (2006). "The Illyrians". V Boardman, John; Edwards, I. E.S.; Hammond, N.G.L.; Sollberger, E. (ur.). The Prehistory of the Balkans; the Middle East and the Aegean World, Tenth to Eighth Centuries B.C. (6 ed.). Cambridge University Press. str. 654. ISBN 0-521-22496-9.
Arheološki dokazi kažejo, da je bilo v bronasti dobi področje naseljeno s prebivalstvom, ki je verjetno govorilo severozahodno grško narečje.Hammond, Nicholas; Geoffrey Lemprière (1976). Migrations and Invasions in Greece and Adjacent Areas. Noyes Press. str. 153. ISBN 978-0-8155-5047-1. Arheologi so našli keramične predmete iz zgodnje železne dobe, izdelane v slogu, ki se je prvič pojavil v pozni bronasti dobi v mestu Pažok v okrožju Elbasan in je bil razširjen po vsej Albaniji.Boardman, John (5. avgust 1982). The Prehistory of the Balkans and the Middle East and the Aegean World, Tenth to Eighth centuries B.C. Cambridge: Cambridge University Press. str. 223. ISBN 978-0-521-22496-3. Pridobljeno 1. oktobra 2010. Najzgodnejši dokumentirani prebivalci območja okoli Gjirokastre so bili grško govoreči Haoni, ki spadajo med epirska plemena.The Cambridge Ancient History: pt. 1. The prehistory of the Balkans; and the Middle East and the Aegean world, tenth to eighth centuries B.C. Cambridge University Press. 1982. str. 284. V antiki je bilo lokalno urbano središče Antigonija na nasprotnem bregu reke Drino, oddaljena okoli 5 km od Gjirokastre.Cabanes, P. (1997). "The Growth of the Cities". Epirus: 4000 Years of Greek History and Culture. Ekdotike Athenon: 92–94. ISBN 9789602133712.
Srednji vek thumb|right|200px|Zgodovinsko mestno središče z značilno osmansko arhitekturo
Mestno obzidje je iz 3. stoletja, visoko kamnito obzidje citadele pa iz 6. do 12. stoletja.Wilson, Wesley (1997). Countries & Cultures of the World: The Pacific, Former Soviet Union, & Europe. Chapel Hill, N.C: Professional Press. str. 149. OCLC 1570873038. Pridobljeno 13. junija 2010. V tem času se je Gjirokastra razvila v veliko trgovsko središče, znano kot Argiropolis (starogrško Ἀργυρόπολις, "Srebrno mesto") ali Argirokastron (starogrško Ἀργυρόκαστρον, "Srebrni grad").Dvornik, Francis (1958). The Idea of Apostolicity in Byzantium and the Legend of the Apostle Andrew. Cambridge: Harvard University Press. str. 219. OCLC 1196640.
Mesto je bilo del Epirskega despotata in je kot Argirokastro prvič omenjeno v dokumentih Ivana VI. Kantakuzen leta 1336. Istega leta je bil Argirokastro omenjen med mesti, ki so ostala zvesta bizantinskemu cesarju med lokalnim epirskim uporom v korist Nikeforja Orsini-Dukasa. Nicol, Donald M. (2010). The Despotate of Epiros 1267-1479: A Contribution to the History of Greece in the Middle Ages. Cambridge University Press. str. 114–115. ISBN 9780521130899.
Prva omemba skupin albanskih nomadov je z začetka 14. stoletja, ko so iskali nove pašnike in pustošili v naseljih. Ti Albanci so prišli v regijo in izkoristili položaj potem, ko je črna smrt zdesetkala lokalno prebivalstvo Epirja. V letih 1386–1417 se je Epirski despotat spopadal z albanskim klanom Ivana Zenevisija. Leta 1399 so se grški prebivalci mesta pridružili epirskemu despotu Ezavu v kampanji proti različnim albanskim in aromanskim plemenom.Hammond, Nicholas Geoffrey Lemprière (1976). Migrations and Invasions in Greece and Adjacent Areas. Noyes Press. str. 61. ISBN 978-0-8155-5047-1.
Leta 1417 je Gjirokastra postala del Osmanskega cesarstva, leta 1419 pa okrožje Albanskega sandžaka.Riza, Emin (1992). "Ethnographic and open-air museums" (PDF). UNESCO, Pariz. Pridobljeno 18. marca 2011. Med albanskim uporom 1432–1436 so jo oblegale sile pod vodstvom Topia Zenevisija, vendar so upornike premagale osmanske čete pod vodstvom Turahan Bega. Imber, Colin (2006). The Crusade of Varna, 1443–45. Ashgate Publishing, Ltd. str. 27. ISBN 978-0-7546-0144-9. Pridobljeno 31. julija 2012. V 1570. letih letih sta se lokalna plemiča Mantos Papagiannis in Panos Kestolikos kot predstavnika zasužnjene Grčije in Albanije pogajala s poglavarjem Svete lige Janezom Avstrijskim in drugimi evropskimi vladarji o možnosti oboroženega boja proti Osmanskemu cesarstvu. Grška in albanska pobuda ni obrodila sadov.Vakalopoulos, Apostolos Euangelou (1973). History of Macedonia, 1354–1833. Institute for Balkan Studies. str. 195.Chasiotis, 1965, str. 241.Cini, Giorgio (1974). Il Mediterraneo Nella Seconda Metà Del '500 Alla Luce Di Lepanto (italijansko). Leo S. Olschki. str. 238.