sličica|196x196_pik|Jajce v aspiku. sličica|286x286_pik|Aspik z jajci, piščančjim mesom, pašteto, kosi sira in zelenjavo. Aspík (tudi hladétina ali žólca) je v posodi oblikovana hladna želatinasta predjed z začimbami, mesno juho, mesom, ribami, jajci ali zelenjavo. Je tudi ime za samo želatinasto juho, pridobljeno s kuhanjem določenih delov svinjine in teletine, bogatih s kolagenom.
Izvor besed Aspik je tujka iz francoskega aspic (hladetina, žolca in vrsta gada, kača). Kulinarični pomen se je morda razvil iz besede kača zato, ker so modeli za aspik imeli obliko v klobčič zvite kače ali pa je to asociacija na kačjo kožo, ki je prav tako pisana kot mesni ali ribji aspik.SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³. https://fran.si/. dostop 11. aprila 2021.
Žolca je prevzeta iz srednjevisokonemškega sulze (žolca), kar se je razvilo iz starovisokonemškega sulza (razsolica, v razsolici namočeno meso) in kar je dalo današnje nemškemu Sulz ter sorodno Sülze (žolca).
Hladetina je prišla od besede hlȃd (hladīti, ohladīti, ohlájati).
Priprava, uporaba in postrežba Žolco se pridobi s kuhanjem svinjskih parkljev, kože, repa, glave, ličnic, rilca, jezika, uhljev in kosti ali telečjih (tudi govejih) kosti in nog (lahko se ga en dan namaka). Kuhanje žolce se olajša z dodajanjem industrijske želatine. Vanjo gre tudi piščančje in divjačinsko meso. Doda se ji lahko sok kuhanega mesa, zrezano čebulo, česen, timijan, celi poper, lovorjev list, peteršilj, jajca, dušene gobe, korene zélene, korenje, koščke kumar ali drugo zelenjavo (Ivan Ivačič svetuje malo soli in pa pazljivost pri količini zélene, ki potemni juho). Predčasno praženje zelenjave naj bi dalo boljši okus in barvo. Pred koncem kuhanja se zéleno vzame iz lonca in uporabi za solato, lonec pa z ognja vzame, ko se meso skoraj loči od kosti (okoli sedem ur na nizkem ognju). Maščobo se pobere z vrha juhe in porabi za prikuho (pobiranje pene in maščobe pripomore k večji prozornosti, žolca je motna tudi zaradi premočnega vretja. Nekateri pobiranje pene odsvetujejo, saj je v njej okus in ker sama izgine). Meso se loči od kosti, se ga seseklja in predene v večjo posodo (aspik se naredi lahko tudi v več manjših). Precedi se juho, v katero se lahko zmeša nekaj limonovih lupin, malo popra, nekaj rezin dobre salame ali narezan kos telečje pečenke. Mešanica se strdi v temnem in hladnem prostoru ter postreže naslednji dan ali pa takoj.Kuhinja o velikonočnih praznikih. str. 10. Družinski tednik (13.04.1933), letnik 5, številka 15. Slovar slovenskega knjižnega jezika. fran.siZelenjava v hladetini. str. 5. Družinski tednik (06.05.1937), letnik 9, številka 18. Svinjska hladetina. str. 6. Družinski tednik (11.04.1940), letnik 12, številka 15. Hladetina. str. 8. Mariborski večernik "Jutra" (19.01.1941), letnik 15, številka 14. Uporaben od repa do glave. str. 3. Dolenjski list (02.12.1993), letnik 44, številka 48. Žolca. str. 10. Primorski dnevnik (12.04.2015), letnik 71, številka 84. str. 179-181. Ivan Ivačič. Kuharska knjiga. Obzorja Maribor. 1989Nemške prevzete besede v Kuharskih bukvah Valentina Vodnika [Elektronski vir] = Deutsche Lehnwörter in Valentin Vodniks Kuharske bukve : skupno diplomsko delo / Maja Rajh. Ljubljana, julij 2016. Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za slovenistiko in Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko. pridobljeno na spletu 10. aprila 2021str. 240. Velika kuharica. Centralni zavod za napredek gospodinjstva. ČGP Delo. 1985
Jed se naliva v plasteh, da okras obdrži obliko. Posodo se pred tem splakne z mrzlo vodo. Da se iz nje aspik zvrne nepoškodovan, se model za nekaj časa potopi v vročo vodo. Okrasi se ga z rezinami limone, kislimi kumaricami, kaprami, sardinami, sardelami ali narezanimi jajci. Za prilogo se ponudi gorčico, nastrgan hren, majonezo, kis, poper, zrezano čebulo, prepečenec, maslo ali razno zelenjavo. Okus aspika naj bi izboljšala zabela z bučnim oljem in škropitev z dobrim kisom.Zelenjavna hladetina. str. 5. Družinski tednik (23.07.1936), letnik 8, številka 29. Šunka v aspiku s trdo kuhanimi jajci. str. 43. Novi tednik NT&RC (02.04.1998), letnik 52, številka 13. str. 18 (154). Žena in dom: ilustrirana revija za slovensko ženo (1941), letnik 12, številka 4. Hladetina (žolca) iz svinjskih kož. str. 9 (81). Tedenske slike (14.02.1917), številka 7.
Za ribjo hladetino se dve uri in pol kuha ribe brez glav z dodatkom olja, čebule, popra, lovorja, kisa in soli, nato se odstrani kosti in pusti en dan, da se strdi.Ribja hladetina. str. 8. Novi list (27.11.1958), letnik 7, številka 230. Po drugem receptu se kuha tudi ribje glave in doda želatino, da aspik ni premehak.str. 107. Slovenska kuharica. Felicita Kalinšek. Cankarjeva založba. 1972
Z aspikom se lahko garnira rezine mesa ali obda pašteto.Kako napravimo jetrno pašteto. str. 6. Glas Gorenjske (03.02.1956), letnik 9, številka 10. Na tanko prevlečena (šemizirana) živila na servirni plošči z aspikom dobijo sijaj in so zaščitena pred oksidacijo.str. 38. Velika kuharica. Centralni zavod za napredek gospodinjstva. ČGP Delo. 1985 Z aspikom se pripravlja terino. Ribe v aspiku zdržijo na hladnem dlje časa.Nekaj o ribah. str. 3. Primorski dnevnik (13.10.1955), letnik 11, številka 3171. Kosi hladetine se lahko pripravijo v solati iz čebule, olja, kisa, soli, popra in peteršilja.Meščanska kuhinja. str. 8. Družinski tednik (18.01.1934), letnik 6, številka 3. V aspik pomočen piščanec predstavlja pava v pisani kulinarični kreaciji.Mrzla jedila. str. 8. Jutro:dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko (21.05.1933), letnik 7, številka 117.
Aspik po svetu
Slovenija Po Pravilniku o kakovosti mesnih izdelkov Republike Slovenije žolca za razliko od tlačenke vsebuje manj, torej najmanj 30 procentov mesa ali mesnine. Obe sta uvrščeni med hladetinaste klobase, v katerih so mišično in maščobno tkivo, mesnine ter dodatne surovine povezani z naravno želatino, pridobljeno z vlažno toplotno obdelavo surovin z več veziva (koža, kite, tetive) ali z dodano želatino.1480. Pravilnik o kakovosti mesnih izdelkov, stran 3956. Ljubljana, četrtek. 8.4.2004. št. 34. pridobljeno 10. april 2021 na https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2004-01-1480/pravilnik-o-kakovosti-mesnih-izdelkov
Živalski deli za kuhanje žolce so veljali za cenovno dostopne povprečnemu kupcu in se jih ni splačalo krasti.Kar malo je ostalo od vsega .... str. 4. Jutro: ponedeljska izdaja (23.03.1931), letnik 12, številka 68a. Delali so jo v času kolin.Dolenjska na mizi. str. 6. Dolenjski list (28.12.1978), letnik 29, številka 52. V 20. stoletju se je za pripravo aspika začelo uporabljati pločevinasto posodo.Kako so kuhale gospodinje na Celjskem (1). str. 46. Novi tednik NT in RC (16.05.2013), letnik 68, številka 24.
Aspik je bil na Primorskem velikonočna jed (navadno s kosi svinjine, jajčnimi kolesci in lovorjem, ki je nujen del te specialitete) in Vipavci mu pravijo »žepca«.Naše velikonočne navade. str. 6. Novi list (11.04.1968), letnik 17, številka 691. Dopisi iz naših krajev (Križ). str. 6. Primorski dnevnik (01.04.1956), letnik 12, številka 3317. V italijanskem zamejstvu se žolci reče »žuca«,V naših krajih. str. 9. Novi list (26.03.1970), letnik 19, številka 786. na Kozjanskem »žulca«,Tam, kjer so dobrote doma. str. 35. Novi tednik NT in RC (04.07.2013), letnik 68, številka 31. v Kanalu ob Soči pa »žuč«.DOLINE IN OKUSI. Dediščinske jedi v občinah Kanal ob Soči in Prapotno. Kanal ob Soči: Občina, 2015. pridobljeno 11. aprila 2021 na https://www.tic-kanal.si/mma/okusi_in_doline_web_zadnja_verzijapdf/2015111008063553/ V Hardeku so koscem postregli tudi s hladetino.Kje so tisti časi. str. 9. Tednik (25.02.1982), letnik 35, številka 8. Na Središkem je bila hladetina z dodano čebulo, česnom in lovorjem del binkoštnih in božičnih praznikov, pa tudi malica za delavce na njivi.Za ljubitelje hladetine in „prezvuršta”. str. 22. Štajerski tednik (29.05.2012), letnik 65, številka 42. Na Dolenjskem so pri kuhi žolce s čebulo radi dodajali cviček. Žolco so na Kostelskem redko jedli.
Žolca (v starejših virih tudi žolica) je tudi splošni izraz za želatinoO vinskih primesih in o prizadevah. str. 1. Kmetijske in rokodelske novice (10.04.1872), letnik 30, številka 15. ali obratno. Hladetina se je reklo želeju (sadni sok, zgoščen zaradi pektina),Okusni sadni želeji. str. 3. Dolenjski list (18.07.1991), letnik 42, številka 29. sladkorni ribezovi glazuri za sladice in pecivo,Ribezova hladetina. str. 8. Družinski tednik (14.06.1934), letnik 6, številka 24. ter (ne vedno želatinastemu) smetanovemu, jogurtnemu, mlečnemu ali skutnemu pudingu z dodatkom jajc, medu, sladkorja, pomaranče, vanilin sladkorja, rabarbare, ribeza, kave, kakava, limone, črnega vina, klinčkov, sadja ali koruznega zdroba.Sirova hladetina. str. 8. Družinski tednik (02.08.1934), letnik 6, številka 31. Sadna hladetina. str. 5. Družinski tednik (09.07.1936), letnik 8, številka 27. Sadna hladetina. str. 6. Družinski tednik (06.08.1942), letnik 14, številka 28. Češnjeva hladetina. str. 5. Družinski tednik (03.06.1937), letnik 9, številka 22. Čokoladna hladetina. str. 7. Družinski tednik (27.02.1936), letnik 8, številka 8. Kavna hladetina. str. 5. Družinski tednik (26.08.1937), letnik 9, številka 34. Mlečna hladetina. str. 8. Družinski tednik (16.08.1934), letnik 6, številka 32/33. Hladetina iz rabarbare. str. 8. Družinski tednik (10.05.1934), letnik 6, številka 19. Pomarančna hladetina. str. 25 (95). Ilustracija (1931), letnik 3, številka 3. Sadna hladetina. str. 7. Novi list (12.01.1961), letnik 10, številka 334.
Valentin Vodnik je recepte za sadne žolce oz. žele uvrstil v skupno poglavje z vkuhanim sadjem oziroma marmeladami. Velika kuharica (1989) deli hladetine na zelenjavne, mesne in sadne (želeji).str. 240 in 416. Velika kuharica. Centralni zavod za napredek gospodinjstva. ČGP Delo. 1985 Kuharica Felicite Kalinšek vsebuje recepte za sadne in mlečne hladetine.str. 565-572. Slovenska kuharica. Felicita Kalinšek. Cankarjeva založba. 1972
Hladetina iz sadnih ostankov in odpadlega sadja je bila med 1. svetovno vojno predstavljena kot alternativa marmeladam, čežanam in maslu.Gospodarstvo. str. 5. Slovenski narod (25.08.1915), letnik 48, številka 194.
Vzhodna Evropa Na Poljskem, v Rusiji in Ukrajini (pokrajina Galicija), kjer je riba predstavljala pogost del prehrane, se je ta pripravljala z aspikom tako v domačih hišah kot gostiščih.Vpliv vojne na ribištvo. str. 8. Straža (08.05.1916), letnik 8, številka 37. Na Poljskem ima galaretka več regionalnih imen. Kuhana je iz prašičje glave, parkljev, kože in telečje krače. Poškropljena je s kisom ali limonovim sokom, vsebuje pa z zelišči začinjeno mesno juho, grah in jajca.
Združene države Amerike sličica|324x324_pik|Oglas za konzervirano zelenjavo s fotografijo zelenjave v okroglo oblikovanem aspiku v reviji Ladies' Home Journal leta 1948.