Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina. Kraje svetovne dediščine ureja Unescova konvencija iz leta 1972."The World Heritage Convention". UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 21. septembra 2010.

Kulturno dediščino sestavljajo spomeniki, kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi, skupine zgradb in najdišča, vključno z arheološkimi najdišči. Kot naravna dediščina so opredeljene naravne znamenitosti, kot so fizične in biološke tvorbe, geološke in fiziografske tvorbe, vključno s habitati ogroženih vrst živali in rastlin, ter naravne znamenitosti, ki so pomembne z vidika znanosti, ohranjanja ali naravne lepote."Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 1. februarja 2021. Pridobljeno 3. februarja 2021.

Bolgarija je konvencijo sprejela 7. marca 1974."Bulgaria". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 21. aprila 2021. Pridobljeno 18. aprila 2021. Leta 2021 je imela na seznamu deset krajev. Prvi štirje – Bojanska cerkev, Madarski konjenik, Ivanovske skalne cerkve in Tračanska grobnica v Kazanlăku – so bil na seznam vpisani leta 1979. Naslednji štirje so bili vpisani leta 1983, eden leta 1985 in zadnji leza 2017. Sedem krajev spada med kulturne, trije pa med naravne znamenitosti. Starodavne prvobitne bukove gozdove Karpatov in drugih delov Evrope Bolgarija deli z enajst drugimi evropskimi državami. Na seznamu kandidatov ima Bolgarija šestnajst krajev.

Seznam Unesco uvršča mesta po deset kriterijih. Vsako mesto mora izpolniti vsaj en kriterij. Kriteriji od i do vi so kulturni, kriteriji od vii do x pa naravni."UNESCO World Heritage Centre – The Criteria for Selection". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 12. junija 2016. Pridobljeno 17. avgusta 2018.

Kraj Slika Lokacija Leto vpisaReferenčna številka in kriterij Opis Bojanska cerkev Sofija 1979 42; ii, iii (kulturni) Bolgarska pravoslavna Bojanska cerkev na zahodnem obrobju Sofije je sklop treh zgradb. Prva je bila zgrajena v 10. stoletju, druga v 13. in tretja v začetku 19. stoletja. Stenske slike iz vseh obdobij so bile v celoti ali delno ohranjene in v 21. stoletju skrbno obnovljene. Freske iz sredine 13. stoletja, naslikane po naročilu carja Kalojana in njegove žene Desislave, veljajo za najdragocenejšo umetnino v kompleksu. Madarski konjenik 150px|alt=Rock relief of a rider Oblast Šumen 1979 43; i, iii (kulturni) Madarski konjenik je skalni relief s podobo viteza na konju, ki ubija leva. Spremljata ga ptič in pes. Relief je visok 23 metrov in vklesan v sto metrov visoko steno v bližini vasi Madara. Izklesan je bil v začetku 8. stoletja, ko je bila Madara sveto mesto Prvega bolgarskega cesarstva. Blizu reliefa je napis v srednjeveški grščini, ki opisuje dogodke v zgodnji bolgarski državi in njene kane. Tračanska grobnica v Kazanlăku 150px|alt=Ce Oblast Stara Zagora 1979 44; i, iii, iv (kulturni) Kаzanlăška grobnica je iz helenističnega obdobja s konca 4. stoletja pr. n. št. Ima obliko čebeljega panja (tholos) z ozkim prehodom in okroglo grobnico. Freske prikazujejo tračansko kulturo in pogrebne obrede. Grobnica je del večje nekropole v bližini tračanskega mesta Sevtopolis, prestolnice kralja Sevta III. Odkrita je bila leta 1944. Freske so presenetljivo dobro ohranjene. Ivanovske skalne cerkve 150px|alt=Fresco depicting a Biblical sceneOblast Ruse 1979 45; ii, iii (kulturni) V 12. stoletju so začeli puščavniki začeli cerkve, celice in samostane v pečinah nad reko Rusenski Lom blizu vasi Ivanovo v severni Bolgariji. Nekatere feske iz 14. stoletja, naslikane v času Drugega bolgarskega cesarstva, so najlepši primeri sloga Paleologov in tako po kompoziciji kot po motivih predstavljajo odmik od prejšnje bizantinske ikonografije. Rilski samostan 150px|alt=Church with frescos, courtyard with tourists in frontOblast Kjustendil 1983 216; vi (kulturni) Samostan je v 10. stoletju ustanovil sveti Ivan Rilski. Samostan je bil več stoletij pomembno duhovno in kulturno središče Bolgarije. Zlasti pomemben je bil med osmansko zasedbo Bolgarije. V 19. stoletju ga je uničil požar. V letih 1834 do 1862 je bil v času bolgarskega narodnega prebujanja povsem obnovljen. Nesebăr 150px|alt=Brick orthodox church Oblast Burgas 1983 217; iii, iv (kulturni) Črnomorsko mesto Nesebăr se je začelo kot tračanska naselbina in v 6. stoletju pr. n. št. postalo grška kolonija. Največ starin v mestu je iz grškega obdobja. Mednje spadata akropola in Apolonov tempelj. V srednjem veku je bil Nesebăr pomembno bizantinsko krščansko središče. Iz tega obdobja so bazilika in mestne utrdbe. V 19. stoletju so se v mestu začele graditi lesene hiše v slogu bolgarskega narodnega preporoda. Naravni rezervat Srebǎrna 150px|alt=Reeds at the coast, some birds Oblast Silistra 1983 219bis; x (naravni) Jezero Srebǎrna in bližnja mokrišča ob Donavi so pomembno domovanje ptic, ki v njih gnezdijo, zimujejo ali jih imajo za vmesno postajo na svojih selitvah. v rezervatu so dokumentirali 178 vrst ptic, med njimi tudi nekaj svetovno ogroženih. V rezervatu je največja kolonija dalmatskih pelikanov v Bolgariji. Leta 2008 so se meja rezervata rahlo spremenile. Pirinski narodni park 150px|alt=View from above at mountains, forest, and a lake Oblast Blagoevgrad 1983 225bis; vii, viii, ix (naravni) Narodni park v Pirinskih gorah sestavljajo različni gorski habitati od borovih gozdov in gorskih travnikov do visokih gora. Najvišji vrh je visok 2914 m. V parku domujeta tudi rjavi medved in volk. Meje parka so se leta 2010 razširile. Sveštarska grobnica 150px Oblast Razgrad 1985 359; i, iii (kulturni) Tračanska Sveštarska grobnica je iz 3. stoletja pr. n. št. Odkrita je bila leta 1982. Grobnica je redek primer tračanske arhitekture in ima izjemno odobro ohranjeno getsko okrasje, ki so ga navdihnili helenistični vplivi. Posebnost grobnice je deset kariatid – pol žensk pol rastlin. Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope* 150px|alt=Beech forest več krajev 2017 1133; ix (naravni) Prvobitni bukovi gozdovi služijo za preučevanje širjenja evropske bukve (Fagus sylvatica) na severni Zemljini polobli v različnih okoljih in okoljih v samem gozdu. Bolgarija gozdove deli z Albanijo, Avstrijo, Belgijo, Hrvaško, Nemčijo, Italijo, Romunijo, Slovaško, Slovenijo, Španijo in Ukrajino. Gozdovi so bili na seznam prvič vpisani leta 2007 v Romuniji in Ukrajini. Devet gozdov v Osrednjem balkanskem narodnem parku v Bolgariji je bilo dodanih leta 2017.

Seznam predlogov Poleg krajev, ki so že uvrščeni na seznam svetovne dediščine, lahko države članice predlagajo tudi nove kraje, ki po njihovem mnenju izpolnjujejo pogoje za vpis na seznam svetovne dediščine. Vpis na ta seznam je mogoč le, če je bil kraj prej na seznamu predlogov."UNESCO World Heritage Centre – Tentative Lists". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 20. julija 2017. Pridobljeno 25. oktobra 2015. Bolgarija ima od leta 2021 na seznamu predlogov šestnajst krajev.