Afrodizija (starogrško Ἀφροδισιάς, Afrodisiás)"Aphrodisias". Oxford Dictionaries UK Dictionary. Oxford University Press. Pridobljeno 20. januarja 2016. je bila majhno starogrško helenistično mesto v zgodovinski pokrajini Kariji z zahodni Anatoliji, Turčija. Mesto leži v bližini vasi Geyre približno 100 km vzhodno od obale Egejskega morja in 230 km jugovzhodno od İzmirja.
Mesto je dobilo ime po Afroditi, grški boginji ljubezni, ki je imela v mestu svojo kultno podobo Afrodita Afrodizijska. Po podatkih v bizantinski enciklopedični zbirki Suda je imelo mesto, ki se je okoli 3. stoletja pr. n. št. imenovalo Afrodizija, pred tem tri imena: Lelégōn Pólis (Λελέγων πόλις, 'Mesto Lelegov'),Za Grke so bili Lelegi predgrško ljudstvo. Megálē Pólάis (Μεγάλη Πόλις, 'Veliko mesto') in Ninóē (Νινόη).Ninoe. Arhivirano 24. septembra 2015 na Wayback Machine. Pridobljeno 15. decembra 2006. Nekje pred letom 640, v poznoantičnem obdobju, ko je že pripadalo Bizantinskemu cesarstvu, se je mesto preimenovalo v Stavropolis (Σταυρούπολις, 'Mesto križa').Siméon Vailhé. "Stauropolis". The Catholic Encyclopedia, 1912.
Afrodizija je bila leta 2017 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine.UNESCO 2017 inscriptions
Zgodovina thumb|250px|left|Vas Geyre thumb|Afrodita Afrodizijska izvira iz arhaičnega obdobja ali je bila pred tem lokalna boginja, ki so jo v helenističnem obdobju poistovetili z grško Afrodito in ji dali povsem ovo kanonično podobo
Afrodizija je bila metropola (glavno mesto province) regije in kasneje rimske province Karije.Foss, Clive (1991). "Aphrodisias". V Kazhdan, Alexander (ur.). The Oxford Dictionary of Byzantium. Oxford and New York: Oxford University Press. str. 128. ISBN 0-19-504652-8.
V okolici mesta sta se v helenističnem in rimskem obdobju pridobivala beli in modrosivi karijski marmor, ki se je uporabljal za gradnjo pročelij in kipov. Kiparji iz Afrodizije so s svojimi marmornimi kipi postali znani v celem rimskem svetu. Izklesali so več kipov Afrodite Afrodizijske, ki so se našli tudi v zelo oddaljenih krajih Rimskega cesarstva vse do Paxa Iulia v Luzitaniji (sedanja Portugalska).Peter Noelke. "Zwei unbekännte Repliken der Aphrodite von Aphrosias in Köln". Arkäologischer Anzeiger 98 (1): 107-131.
Mesto je imelo pomembne šole kiparstva in celo filozofije in do konca 5. stoletja ostalo središče poganstva. V zgodnjem 7. stoletju je mesto uničil potres. Po potresu se Afrodizija ni več opomogla, ker se je zmanjšala v majhno utrjeno naselje. Približno takrat se je preimenovala v Stavropolis (grško Σταυροῡπολις, 'Mesto križa'), da bi se odstranile poganske konotacije, vendar je že v pred 8. stoletjem po svoji regiji postala znana kot Karija. Iz tega imena je kasneje nastalo njeno turško ime Geyre.Nesbitt, John W., Oikonomides, Nicolas, ur. (1994). "Karia/Stauropolis". Catalogue of Byzantine Seals at Dumbarton Oaks and in the Fogg Museum of Art, Volume 2: South of the Balkans, the Islands, South of Asia Minor. Washington, DC: Dumbarton Oaks Research Library and Collection. str. 167–169. ISBN 0-88402-226-9. V bizantinskih časih je bilo mesto sedež davčne upravne enote (dioikesis).
Mesto je leta 1188 izropal upornik Teodor Mankagas, leta 1197 pa Seldžuki. Proti koncu 13. stoletja je dokončno prišlo pod turško oblast.
Geološka zgodovina Mesto je ležalo na potresnem območju in bilo zato večkrat poškodovano, zlasti v potresih v 4. in 7. stoletju. Eden od potresov v 4. stoletju je mestu povzročil dodatno škodo, ker je preusmeril vodne tokove. Del mesta je zato začelo poplavljati, kar potrjujejo nove zasilne vodovodne napeljave. Afrodizija si po potresu v 7. stoletju ni nikoli povsem opomogla in je postopoma propadla. Del mesta je prekrivala sedanja vas Geyre. Nekaj vaških hiš so v 20. stoletju odstranili, da so razkrili starejše mesto. Nedaleč od najdišča je bila zgrajena nova vas Geyre.
Cerkvena zgodovina Francoski zgodovinar in teolog Le Quien (1661–1733) omenja dvajset afrodizijskih škofov. V 7. stoletju je ime, 28 pomožnih škofov, v 10. stoletju pa 26.
Stavropolis je bil tudi rimskokatoliška naslovna metropolitska stolnica z imenom Stauropoli (latinsko Archidioecesis Stauropolitana)."Stauropolis". Catholic-Hierarchy.org. David M. Cheney. Pridobljeno 21. januarja 2015.
Stavbe in druge zgradbe thumb|left|250px|Afroditin tempelj thumb|left|250px| Dvorana Sevgi Gönül v Muzeju Afrodizije; v tej dvorani so najdbe iz sebasteiona thumb|250px|Munumentalna vrata ali tetrapilon thumb|250px|Odeon thumb|200px|Glava boginje, izdelana iz marmorja, najdena v Hadrijanovem kopališču (2. stoletje n. št)
Afroditin tempelj Afroditin tempelj je bil središče mesta. Afrodizijski kiparji so postali znani zaradi obilne zaloge marmorja v bližnjih kamnolomih. Mestna kiparska šola je bila zelo produktivna.Kenan T. Erim. "The school of Aphrodisias". Archaeology 20 (1): 18-27. Večino del njenih učencev je mogoče videti na najdišču samem in v Muzeju Afrodizije. Veliko njihovih dokončanih kipov so odkrili na območju agore, veliko poskusnih in nedokončanih del pa dokazuje pravo kiparsko šolo. Na različnih lokacijah so arheologi odkrili tudi sarkofage, pogosto okrašene z girlandami in stebriči. Odkrili so tudi pilastre s podobami ljudi, ptic in živali, prepletenih z akantovimi listi.
Vloga templja se je spremenila, ko je postal krščanska bazilika. Domneva se, da je bil tempelj okoli leta 481-484 na ukaz cesarja Zenona podrt, ker je bil žarišče Zenonove poganske helenske opozicije v Afrodiziji. Mesto je tudi podpiralo Ilusa, ki je obljubil, da bo obnovil helenske obrede, zatrte med preganjanjem poganov v poznem Rimskem cesarstvu, in templje, ki so še ostali.Trombley. Hellenic Religion and Christianization c. 370-529.
Monumentalni portal Monumentalni portal ali tetrapilon stoji na koncu ceste, ki vodi od glavne ulice v smeri sever-jug do prostora pred Afroditinim svetiščem ali templjem. Zgrajen je bil okoli leta 200.
Bulevterij thumb|left|250px| Detajl friza Tiberijevega portika
Bulevterij (skupščina) ali odeon stoji sredi severne strani Severne agore. Sestavljen je iz polkrožnega avditorija z odrom, širokim približno 46 m. Spodnji del avditorija je skoraj nedotaknjen. Ima devet vrst marmornih sedežev, razdeljenih na pet delov, ločenih z redialnimi stopnišči. Sedeži v zgornjem delu, razporejeni v dodatnih dvanajst vrst, so se podrli skupaj s podpornimi oboki. Odeon je zelo odprt, ima veliko vhodov na tleh in več stopnišč, ki omogočajo dostop do zgornjih vrst sedežev. Sistem masivnih vzporednih opor kaže, da je bila stavba prvotno obokana. Avditorij je osvetljevala vrsta visokih obokanih oken v ukrivljeni zunanji steni. Število sedežev se ocenjuje na približno 1.750.
Razpoložljivi dokazi kažejo, da je bil zgrajen v antoninskem ali zgodnjem severanskem obdobju (konec 2. ali začetek 3. stoletja n. št.). V tem času je bila zagotovo postavljena prednja skena (prednji del odra), kar dokazujejo tako kiparski slog kot arhitekturni ornamenti. Na podstavkih kipov, ki zaključujejo podporne stene avditorija, sta imeni dveh bratov, senatorjev v zgodnjem severanskem obdobju, na dveh vpisanih podstavkih, postavljenih simetrično ob zunanjo fasado, pa sta bila kipa afrodizijskih dobrotnikov, Klavdije Antonije Tatiane in njenega strica Lucija Antonija Dometina, ki so delovale konec 2. stoletja.Sculptures of the Bouleuterion. Znano je, da je bila Tatiana tesno povezana z Efezom, zato je mogoče, da so presenetljive podobnosti med to stavbo in bulevterijem na efeški mestni agori posledica prav njene pobude. Kaj je na tem stalo pred 2. stoletjem, ni znano. Zelo verjetno je nova zgradba nadomestila manjšo starejšo podobno zgradbo, postavljeno v poznem 1. stoletju pr. n. št.
Bulevterij v Afrodiziji je ostal v prvotni obliki do začetka 5. stoletja, ko ga je občinski uradnik ukazal prilagoditi za palestro. Njegov poseg je dokumentiran v napisu na zgornjem delu pulpita (odra). Izraz palestra se običajno povezuje z rokoborsko šolo, v 5. stoletju pa bi lahko pomenil tudi dvorano za predavanja, predstave in različna tekmovanja, kar dokazujejo odlomki napisov, vklesanih v sedeže. Številne druge vdolbine v ohranjenih sedežih so verjetno služile za vstavljanje lesenih stebrov, ki so podpirali tende, in kažejo, da je bila stavba v tem času že brez strehe. Orkester je bil spuščen in tlakovan z marmornimi ploščami, ki so morda ostale iz prejšnjega bulevterija.Lionel Bier. "The Bouleuterion at Aphrodisias," Aphrodisias Papers 4.
Sebastej thumb|left|250px| Sebasteion
Sebastej, grški ekvivalent rimskega avgusteja, je bil, po napisu iz 1. stoletja na njegovem prvem pilonu, posvečen »Afroditi, božanskemu Avgustu in ljudstvu«. Relief, ki so ga našli v ruševinah južnega portika, je predstavljal poosebitev polisa. Posvečen je bil Afroditi Afrodizijski, ki so jo častili kot promētōr – 'pramater' ali 'mater prednikov'. Afrodita je predstavlja kozmično silo, ki je združevala cesarsko moč z močjo lokalnih elit.Douglas R. Edwards. "Defining the Web of Power in Asia Minor: The Novelist Chariton and His City Aphrodisias". Journal of the American Academy of Religion 62 (3): 711. Povezava med boginjo in cesarsko hišo je bila v tistem času zelo politična, saj je Gens Julia – družina Julija Cezarja, Oktavijana Avgusta in njihovih neposrednih naslednikov – trdila, da je božanska potomka Venere/Afrodite.
thumb|250px|Stadion thumb|250px|Panela iz Afrodizije
Stadion Stadion je bil namenjen atletskim prireditvam, dokler ni potres v 7. stoletju težko poškodoval gledališča. Po potresu je bil del stadiona preurejen v prostor za dogodke, ki so se prej dogajali v gledališču.
Stadion je dolg približno 270 m in širok 60 m."New York University, Aphrodisias Excavations website". Stadium. Pridobljeno 26. decembra 2011. Na vsaki strani je imel po 30 vrst sedežev in je lahko sprejel približno 30.000 gledalcev. Proga je dolga približno 225 m. Je precej večji in strukturno obsežnejši celo od stadiona v Apolonovem svetišču v Delfih in verjetno eden najbolje ohranjenih tovrstnih objektov v Sredozemlju.
Druge najdbe thumb|left|250px|Rimsko gledališče (jug) thumb|left|250px| Rimsko gledališče (sever) Napisi Kakovost marmorja v Afrodiziji je povzročila, da se je v mestu ohranilo nenavadno veliko predmetov z napisi. Ker je bilo v poznoantično mestno obzidje vgrajeno veliko kosov že rabljenega spomeniškega lomljenega kamna, je bilo mogoče številne napise zlahka prebrati brez kakršnih koli izkopavanj. Ker je bilo mesto dobro obiskano, so med njimi tudi sodobni napisi, prvi z začetka 18. stoletja.
Med izkopavanji pod okriljem Univerze v New Yorku so arheologi odkrili več kot 2000 napisov. Številni so bili na kamnih, ki so se ponovno uporabili za gradnjo mestnega obzidja. Večina napisov je iz cesarskega obdobja. Zlasti dobro so zastopana pogrebna in častna besedila. Nekaj napisov je zudi iz drugih obdobij, od helenističnega do bizantinskega. Skupina dokumentov, namenjenih prikazovanju veličine in zgodovine mesta, je bila vključena v tako imenovani »arhivski zid«.
Izkopavanja v Afrodiziji so odkrila tudi pomemben judovski napis, katerega kontekst ni jasen. Ob njem je napis v grščini, ki navaja donacije številnih posameznikov, od katerih jih je več označenih za 'theosebeis' ali 'bogaboječe' oziroma 'pobožne'''.J.M. Reynolds, R.F. Tannenbaum. Jews and Godfearers at Aphrodisias. Cambridge Philological Society Supplementary Volume 12. Cambridge, 1987. Iz primerljivih dokazov v napisih v sinagogi v Sardisu in Nove zaveze se zdi, da so bili ti pobožneži verjetno pogani, ki so se navezali na judovsko skupnost, jo podpirali in morda celo obiskovali sinagogo. Geografska razširjenost dokazov kaže, da je bil v rimskem obdobju pojav razširjen tudi drugod v Mali Aziji.
Friz