Johann Adam Schall pl. Bell ali kar Adam Schall (; izg.: ‹johan adam šal fon bèl›; ; mandžursko: ᡨᠠᠩ ᡰ᠊ᠣ᠋ ᠸᠠᠩ/Tang žo wang; kitajsko: Tang Ruowang, tradicionalna kitajščina:湯若望); nemški jezuit, duhovnik, misijonar, matematik, astronom in raziskovalec * 1. maj 1591, Köln, Sveto Rimsko cesarstvo; † 15. avgust 1666 Peking (Džingši, okraj Šuntjan, Džili, Čingova vladarska hiša - Kitajska). Bil je svetovalec kitajskega cesarja Šundžija iz Čingove vladarske hiše.
Življenjepis
Mladost in poklic Adam Schall von Bell se je rodil plemenitim staršem v Kölnu ali v bližini Lüftelberga (danes del Meckenheima) v Svetorimskem cesarstvu. Po diplomi na jezuitski gimnaziji v Kölnu se je preselil v Rim in študiral predmete, kot sta matematika in astronomija na Germaniku. Leta 1611 je vstopil v Družbo Jezusovo in nadaljeval šolanje na Gregoriani.
Misijoni Leta 1618 je s skupino misijonarjev pod vodstvom Nikolaja Trigaulta na portugalski ladji odšel na Kitajsko. Naslednje leto je skupina prispela do portugalskega trgovskega pristanišča Macau, kjer se je Adam nekaj časa učil kitajščine. Z misijonarjenjem na celinskem Kitajskem je začel leta 1622, vendar le z omejenim uspehom. Istega leta je sodeloval v bitki za Macau pri njegovi obrambi pred nizozemskim napadom in on osebno ujel za talca nizozemskega kapitana iz te zmagovite bitke.
Od vede do vere
Kitajci so bili izredno ponosni na svoje znanstvene dosežke, slavno zgodovino in starodavno omiko. Jezuiti so jim hoteli pokazati, da jih je Kitajski zid sicer varoval pred vdori selivskih ljudstev, vendar pa je preprečil, da bi lahko spremljali nova odkritja in znanstveni napredek, na katerega je s hitrimi koraki krenil Zahod v novem veku. Zato so jezuiti hoteli priti v stik s samim cesarjem in mu posredovati najnovejše dosežke vede, a prek njih privesti njega in ljudstvo k veri - h krščanstvu. V tem je prednjačil Matej Ricci. Isto pot pa so nadaljevali drugi, med katerimi se je odlikoval njegov nekdanji novinec Adam Schall.
Adam Schall je torej v prilagajanju kitajskim navadam posnemal Mateja Riccija. Postal je mandarin na matematičnem vseučilišču oziroma razsodišču cesarja, čigar naklonjenost je užival brez omejitev. Njegovo delovanje je bilo popolnoma po okusu Kitajcev. Njegovemu vplivu gre pripisati dejstvo, da je celo v cesarski palači živelo 38 kristjanov. Schall se je spoznal prav na vse: od popravljanja in uglaševanja starih klavirjev pa vse do vlivanja novih topov.
S cesarjem Šundžijem cesar Shunzhi /tudi: Schün-Tschi, Shungti, Šunži, Šunti, Šungti, Šinči/ (15. marec 1638 – 5. februar 1661) je bil cesar iz vladarske hiše Qing /Čing/ od 1644 do 1661, in prvi Čing-cesar, ki je vladal nad celo Kitajsko. Zbor mančujskih knezov ga je izvolil za naslednika njegovega očeta Hong Taiji-ja (1592–1643) septembra 1643, ko je bil star komaj pet let. je bil v tako prijateljskih odnosih, da je lahko prihajal in odhajal iz njegovega stanovanje kadarkoli po želji in brez kakršnekoli formalnosti, kar je bilo za Kitajce nekaj nezaslišanega. Cesar Šundži ga je klical za očeta in se je z njim pogostoma ure in ure učeno pogovarjal o Soncu, Zemlji, zvezdah.
Schall je v sodelovanju z italijanskim jezuitom Rhojem izboljšal in izpopolnil kitajski koledar.
Dela Njegova dela Historica narratio de initio et progressu missionis Societatis Jesu apud Chinenses, ac praesertim in regia Pequinensi. Dunaj 1665. Historia relatio de ortu et progressu fidei orthodoxae in regno Chinensi per missionarios Societatis Jesu ab anno 1581 usque ad annum 1661. Regensburg 1671.
Smrt in spomin
Pri vsem svojem delovanju je pater Anton imel vedno kot glavni namen širjenje krščanstva in je v ta namen zgradil številne cerkve. Krščanstvo se je tako širilo, da je že vsaka pokrajina imela svojega škofa.
Padec v nemilost in smrt Ko je za časa skrbništva štirih mandarinov po Šundžijevi smrti izbruhnilo preganjanje kristjanov, so Schalla obsodili na smrt z razčetverjenjem. Prav takrat pa so izbruhnili požari, državo so prestrašili potresi; sodniki se iz strahu pred ljudmi niso upali izvršiti smrtne obsodbe, ampak so ga spustili na svobodo. Veliko je pripomoglo tudi Verbiestovo posredovanje, ki je dokazal, da Schall ni kriv za to, da ni prišlo ob napovedanem času do mrka, in da je ravno tedaj zadela cesarstvo nesreča.
Stalno naporno delo, še bolj pa hudine, ki jih je moral prenašati v zaporu, so načele njegovo sicer trdno zdravje.
Tako je kmalu po izpustitvi na Marijin praznik Veliki Šmaren – 15. avgusta 1666 – umrl v Pekingu.
Pokopan je na jezuitskem pokopališču Džalan, kjer se nahaja vse do danes tudi njegov spomenik. To pokopališče je pretrpelo skrunitve, razdejanja in uničevanja zlasti v 20. stoletju, vendar se je njegov spomenik ohranil. Na njem počiva poleg Schalla, Riccija, Verbiesta in Castiglioneja tudi naš rojak Avguštin Hallerstein.
Glej tudi Družba Jezusova Kitajski misijoni Seznam papežev Pokopališče Džalan Zgodovina Kitajske
Sklici
Nadaljnje branje
Anton Huonder: Der chinesische Ritenstreit. Xaverius, Aachen 1921. Claudia von Collani (Hrsg.): Eine wissenschaftliche Akademie für China. Briefe des Chinamissionars Joachim Bouvet S.J. an Gottfried Wilhelm Leibniz und Jean-Paul Bignon über die Erforschung der chinesischen Kultur, Sprache und Geschichte. Steiner-Verlag Wiesbaden, Stuttgart 1989, ISBN 3-515-05186-4 (Studia Leibnitiana. Sonderhefte 18).
August Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja).
Viri
Dehergne, Joseph, S.J. (1973). Répertoire des Jésuites de Chine de 1552 à 1800. Rome: Institutum Historicum S.I. OCLC 462805295 Hsia, R. Po-chia. (2007). "The Catholic Mission and translations in China, 1583–1700" in Cultural Translation in Early Modern Europe (Peter Burke and R. Po-chia Hsia, eds.). Cambridge: Cambridge University Press. ; OCLC 76935903 Spence, Jonathan D.. (1984). The Memory Palace of Matteo Ricci. New York: Viking. ; OCLC 230623792 Vito Avarello, L'oeuvre italienne de Matteo Ricci: anatomie d'une rencontre chinoise, Paris, Classiques Garnier, 2014, 738 pages. ()
Knjige o njem Strokovno slovstvo
Martin Gimm: Leben und Wirken von P. Adam Schall v. Bell – chronologische Übersicht zu seinem zeitlichen Umfeld. In: Deutsche China Gesellschaft Mitteilungsblatt 2008, Heft 2, S. 24–44. Werner Neite (Hrsg.): Johann Adam Schall von Bell, SJ, 1591-1666. Ein Kölner Astronom am chinesischen Hof. Diözesanbibliothek, Köln 1992 (Ausstellungskatalog). Eckart Roloff: Johann Adam Schall von Bell: Ein Kölner Missionar unterwegs in riskanter Mission für Kalender und Kanonen, Sonne und Mond. In: Eckart Roloff: Göttliche Geistesblitze. Pfarrer und Priester als Erfinder und Entdecker. Verlag Wiley-VCH, Weinheim 2010, ISBN 978-3-527-32578-8, S. 93–114 (mit Hinweisen auf Erinnerungsstätten, Archive, Verbände u. ä.). 2. aktualisierte Ausgabe 2012 (Paperback) ISBN 978-3-527-32864-2. Manfred Spata: Wurde Adam Schall von Bell (1592–1666) in Glatz geboren? In: Archiv für schlesische Kirchengeschichte, Band 70, Aschendorff Verlag, Karlstadt (Main) 2012, S. 285–293, mit 3 Abb. Ernst Stürmer: Meister himmlischer Geheimnisse – Adam Schall, Ratgeber und Freund des Kaisers von China. Verlag St. Gabriel, Mödling 1980, ISBN 3-85264-143-8. Ernst Stürmer: Mit Fernrohr und Bibel zum Drachenthron. Adam Schall S.J. (1592-1666): Astronom, Freund und Ratgeber des Kaisers von China. Verlag tredition, Hamburg 2013. Alfons Väth: Johann Adam Schall von Bell, SJ. Missionar in China, kaiserlicher Astronom und Ratgeber am Hofe von Peking 1592–1666. (Überarbeitung) Steyler Verlag, Nettetal 1991, ISBN 3-8050-0287-4. Martin Gimm, Der Fall Prinz Rong im Prozeß gegen den Jesuitenpater Adam Schall in den Jahren 1664/65 in China, Harrassowitz Verlag, Wiesbaden 2018, ISBN 978-3-447-10985-7.
Leposlovje Uli Franz und Atandra Köster: Im Schatten des Himmels. Roman. dtv premium, München 2004, ISBN 3-423-20739-6. Wilhelm Hünermann: Der Mandarin des Himmels. Das Leben des Kölner Astronomen P. Johann Adam Schall am Kaiserhof zu Peking. Theodor Oppermann, Hannover 1954.
Razvedrilo 1993 gab die Kölner Bank von 1867 als Nr. 6 der Reihe „Cöln Comic“ das 24-seitige Heft „Johann Adam Schall von Bell. Mandarin vun China“ heraus. Die Farbzeichnungen stammen von Martin Muster, die Texte (auf kölsch) von Gérard Schmidt.
Zunanje povezave
Brucker, Joseph: "Johann Adam Schall von Bell." The Catholic Encyclopedia. Vol. 13. New York: Robert Appleton Company, 1912. Adam Schall von Bell German missionary WRITTEN BY The Editors of Encyclopaedia Britannica Johann Adam Schall von Bell, S.J. (1591-1669) by Joseph MacDonnell, S.J. Johann Adam Schall von Bell – Beyond Ricci. Copyright Boston College Translation of Euclidean geometry into Chinese People Beyond Ricci (opis oseb) Matteo Ricci (s slikami) Boston College 2016 Collani: Two Astronomers: Martino Martini and Johann Adam Schall von Bell
Schall von Bell, Johann Adam. Enciclopedia on line Schall von Bell, Johann Adam. Dizionario di Storia (2011) SCHALL von Bell, Johann Adam di Mario Barbera - Enciclopedia Italiana (1936)
University of Zurich Entre dieux et hommes: anges, démons et autres figures intermédiaires: Actes du colloque organisé par le Collège de France, Paris, les 19 et 20 mai 2014 Edited by: Römer, Thomas ; Dufour, Bertrand ; Pfitzmann, Fabian ; Uehlinger, Christoph > encyclopédie [personnage > Johann Adam Schall von Bell Missionnaire allemand (Cologne 1592-Pékin 1666). Jésuite, astronome, il fut envoyé en Chine vers 1620. Il participa à la réforme du calendrier, construisit des instruments d'astronomie et fut même l'un des régents de la Chine de 1651 à 1661.]
Kategorija:Nemški raziskovalci Kategorija:Nemški znanstveniki Kategorija: Nemški misijonarji Kategorija: Nemški astronomi Kategorija: Nemški geografi Kategorija: Nemški prevajalci Kategorija: Nemški matematiki Kategorija: Nemški pisatelji Kategorija:Latinski pisatelji Kategorija: Nemški jezuiti Kategorija: Nemški rimskokatoliški duhovniki Kategorija: Nemški akademiki Kategorija: Nemški izumitelji Kategorija:Kitajski misijoni Kategorija:Nemški poligloti Kategorija:Mandarini Kategorija:Sinologi Kategorija:Pokopani na pekinškem pokopališču Žalan