Skupina sedmih (G7) je neformalna skupina gospodarsko najuspešnejših liberalnih demokracij, ki jo sestavljajo Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike. Voditelji vlad držav članic in predstavniki Evropske unije se sestanejo na letnem vrhu G7.

Od leta 2018 G7 predstavlja 58 % svetovnega neto premoženja (317 milijard ameriških dolarjev), več kot 46 % svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP) na podlagi nominalnih vrednosti in več kot 32 % svetovnega BDP na podlagi paritete kupne moči. Sedem vključenih držav je tudi največjih svetovnih v Mednarodnem denarnem skladu - naprednih gospodarstev.

Zgodovina levo|sličica| Zastave članic G7, izobešene na Univerzitetni aveniji v Torontu Koncept foruma za glavne industrializirane države sveta se je pojavil pred naftno krizo leta 1973. V nedeljo, 25. marca 1973, je ameriški finančni minister George Shultz pred tem sklical neformalno srečanje finančnih ministrov Zahodne Nemčije (Helmut Schmidt), Francije (Valéry Giscard d'Estaing) in Združenega kraljestva (Anthony Barber) pred srečanjem v Washingtonu, DC. Srečanje je bilo nato v knjižnici v pritličju Bele hiše,Shultz, George P. (1993). Turmoil and Triumph: My Years as Secretary of State. p. 148. . zato je skupina postala znana kot »knjižnična skupina«.Bayne, Nicholas; Putnam, Robert D. (2000). Hanging in There. Ashgate Pub Ltd. 230 pages. . p. 20. Sredi leta 1973 je Shultz na sestankih Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada predlagal vključitev Japonske med prvotne štiri države, ki so se s predlogom strinjale. Neformalno srečanje visokih finančnih uradnikov iz ZDA, Združenega kraljestva, Zahodne Nemčije, Japonske in Francije je postalo znano kot »skupina petih« oz. G5.Farnsworth, Clyde H. (8 May 1977). "A Secret Society of Finance Ministers," New York Times.

Leta 1974 je francoski predsednik Georges Pompidou umrl in njegov neposredni naslednik ni hotel kandidirati na izrednih volitvah, kar je povzročilo dve zamenjavi predsednika države v Franciji v enem letu. Zahodnonemški kancler Brandt, ameriški predsednik Richard Nixon in japonski premier Kakuei Tanaka so zaradi škandalov odstopili. V Združenem kraljestvu je bila manjšinska vlada oblikovana po visečih volitvah, kar je do drugih volitev tistega leta ustvarilo nestabilne razmere. Končno je tradicionalno nestabilna vlada 1. italijanske republike še enkrat zamenjala predsednika vlade.

Konec pomladi 1975 je francoski predsednik d'Estaing povabil voditelje vlad iz Zahodne Nemčije, Italije, Japonske, Združenega kraljestva in ZDA na vrh v Château de Rambouillet; letno srečanje šestih voditeljev je bilo organizirano pod rotacijskim predsedstvom in je tvorilo skupino šestih (G6). Leta 1976 se je skupini pridružila KanadaThe Canadian Encyclopedia – Canada and the G8 G8: The Most Exclusive Club in the World, Thomas S. Axworthy, The Canadian Encyclopedia, Historica Foundation of Canada, Toronto, Undated. Retrieved 23 July 2015. in skupina je postala Skupina sedmih (G7). Od prvega povabila Združenega kraljestva leta 1977, Evropsko unijo zastopa predsednik Evropske komisije, nekaj let kasneje se je pridružil še predsednik Evropskega sveta, ki je bil dolga leta vodja države, ki je predsedovala Svetu Evropske unije.

Seznam srečanj #LetoDržava gostiteljicaMestoPredsedujoči1.1975RambouilletValéry Giscard d'Estaing2.1976San JuanGerald Ford3.1977LondonJames Callaghan4.1978BonnHelmut Schmidt5.1979TokioMasajoši Ohira6.1980BenetkeFrancesco Cossiga7.1981OttawaPierre Trudeau8.1982VersaillesFrançois Mitterrand9.1983WilliamsburgRonald Reagan10.1984LondonMargaret Thatcher11.1985BonnHelmut Kohl12.1986TokioJasuhiro Nakasone13.1987BenetkeAmintore Fanfani14.1988TorontoBrian Mulroney15.1989ParizFrançois Mitterrand16.1990HoustonGeorge H. W. Bush17.1991LondonJohn Major18.1992MünchenHelmut Kohl19.1993TokioKiiči Mijazava20.1994NeapeljSilvio Berlusconi21.1995HalifaxJean Chrétien22.1996LyonJacques Chirac23.1997DenverBill Clinton24.1998BirminghamTony Blair25.1999KölnGerhard Schröder26.2000NagoJoširo Mori27.2001GenovaSilvio Berlusconi28.2002KananaskisJean Chrétien29.2003Évian-les-BainsJacques Chirac30.2004Sea IslandGeorge W. Bush31.2005GleneaglesTony Blair32.2006StrelnaVladimir Putin33.2007HeiligendammAngela Merkel34.2008TojakoJasuo Fukuda35.2009L'AquilaSilvio Berlusconi36.2010HuntsvilleStephen Harper37.2011DeauvilleNicolas Sarkozy38.2012Camp DavidBarack Obama39.2013Lough ErneDavid Cameron40.2014BruseljHerman Van Rompuy, José Manuel Barroso41.2015Dvorec Elmau, KrünAngela Merkel42.2016ŠimaŠinzo Abe43.2017TaorminaPaolo Gentiloni44.2018La MalbaleJustin Trudeau45.2019BiarritzEmmanuel Macron46.2020preklicanoCamp DavidDonald Trump47.2021St IvesBoris Johnson48.2022neznanoneznano49.2023neznanoneznano50.2024neznanoneznano

Voditelji držav in predstavniki EU (stanje 2024)

Polemika

Izključitev Rusije Marca 2014 so člani G7 po priključitvi Krima člani skupine G7 Rusko federacijo izključili iz političnega foruma G8. Po prekinitvi se je Ruska federacija januarja 2017 odločila trajno zapustiti G8. Odločitev je bila potrjena junija 2018.

Protesti leta 2015 Med vrhom je demonstriralo približno 7.500 protestnikov pod vodstvom skupine 'Stop-G7'. Približno 300 jih je uspelo doseči tretjo 3 m visoko in 7 km dolgo varnostno ograjo, ki je obdajala prizorišče vrha, kljub neizmernim prizadevanjem Nemčije, da bi ga preprečila, in kljub oddaljeni lokaciji - luksuzni hotel Schloss Elmau ob vznožju gorovja Wetterstein. Protestniki so dvomili v legitimnost skupine G7, da bi sprejemala odločitve, ki bi lahko vplivale na ves svet. Oblasti so prepovedale demonstracije na bližnjem območju vrha, 20.000 policistov pa je dežuralo na južnem Bavarskem, da bi preprečili aktivistom in protestnikom, da bi ovirali vrh.

Glej tudi:

E7 (države) G4 (EU) G6 (EU) Skupina osmih (G8) Valute G10 Skupina dvanajstih (G12) G20 Seznam večstranskih sporazumov o prosti trgovini NATO Quint

Sklici

Zunanje povezave

Informacijski center G7/8 - Univerza v Torontu

Kategorija:Mednarodne gospodarske organizacije Kategorija:G7