Bilbao (špansko [bilˈβao]) ali Bilbo (baskovsko [bilβo]) je mesto na severu Španije, največje mesto v pokrajini Biskaja in v avtonomni skupnosti Baskija. Je tudi največje mesto v severni Španiji in deseto največje v Španiji, ki je imelo od leta 2015 345.141 prebivalcev. Metropolitansko območje Bilbao ima 1.037.847 prebivalcev, zaradi česar je eno najbolj naseljenih metropolitanskih območij v severni Španiji; s 875.552 prebivalci je comarca () Velikega Bilbaa peto največje urbano območje v Španiji. Bilbao je tudi glavno urbano območje v t. i. Veliki Baskovski regiji.
Bilbáo je v severno-osrednjem delu Španije, približno 16 kilometrov južno od obaleBiskajskega zaliva, kjer se je gospodarski družbeni razvoj umestil v estuarij Bilbaa. Njegovo mestno jedro obkrožata dve majhni gorski verigi s povprečno nadmorsko višino 400 metrov. Podnebje oblikujejo sistemi z nizkim tlakom v Biskajskem zalivu in blag zrak, ki po iberskih merilih uravnava poletne temperature z malo sonca in veliko padavin. Letno temperaturno območje je nizko za to zemljepisno širino.
Po ustanovitvi Diega Lópeza V. de Haroja, vodje močne družine Haro, v začetku 14. stoletja, je bil Bilbao trgovsko središče Baskije, ki je imelo velik pomen v Zeleni Španiji. To je bila posledica njegove pristaniške dejavnosti, ki temelji na izvozu železa, pridobljenega iz okoliških kamnolomov. V 19. stoletju in na začetku 20. je Bilbao doživljal močno industrializacijo, zaradi česar je bil središče druge najbolj industrializirane regije Španije, za Barcelono. Hkrati je izredna populacijska eksplozija povzročila priključitev več sosednjih občin. Danes je Bilbao živahno mesto, ki doživlja stalni proces družbene, ekonomske in estetske revitalizacije, ki ga je začel znameniti Guggenheimov muzej v Bilbau, in nadaljevali z naložbami v infrastrukturo, kot so letališki terminal, metro, tramvajska proga, Azkuna Zentroa in trenutno obnovljeni projekti Abandoibarra in Zorrozaurre.
V Bilbau je tudi nogometno moštvo Athletic Bilbao, ki je pomemben simbol baskovskega nacionalizma zaradi promocije samo baskovskih igralcev in je eden najuspešnejših klubov v zgodovini španskega nogometa.
18. maja 2010 je singapurska vlada, v sodelovanju s švedsko Nobelovo akademijo, Bilbau podelila nagrado Lee Kuan Yew svetovnega mesta na World Cities Summit 2010. Nobelova nagrada za urbanizem je bila podeljena 29. junija 2010.
7. januarja 2013 je njen župan Iñaki Azkuna prejel nagrado svetovnega župana za leto 2012, ki jo na dve leti podeljuje britanska fundacija The City Mayors Foundation, v znak priznanja urbana preobrazba, ki jo je biskajska prestolnica doživljala od 1990-ih.
Bilbao je bil leta 2014 s strani Unesca imenovan za Mesto oblikovanja in je od takrat del Mreže ustvarjalnih mest.
8. novembra 2017 je bil Bilbáo izbran za najboljše evropsko mesto 2018 na podelitvi nagrad The Urbanism Awards 2018, ki jo podeljuje mednarodna organizacija The Academy of Urbanism.
Etimologija Uradno ime mesta je Bilbao, kot je znano v večini svetovnih jezikov. Euskaltzaindia (Kraljeva akademija baskovskega jezika), uradna regulatorna institucija baskovskega jezika, se je strinjala, da je med dvema mogočima imenoma v baskovščini Bilbao in Bilbo zgodovinsko ime Bilbo, medtem ko je Bilbao uradno ime. Čeprav se izraz Bilbo v starih dokumentih ne pojavlja, se v predstavi Vesele žene Windsorske Williama Shakespeara sklicuje na meče, domnevno narejene iz biscajskega železa, ki jih imenuje bilboes, kar kaže na to, da gre za besedo, ki se uporablja od najmanj 16. stoletja.
Med zgodovinarji ni soglasja o izvoru imena. Splošno sprejeta poročila navajajo, da so bili pred 12. stoletjem neodvisni vladarji ozemlja, imenovani Gospodje Zubialdea, znani tudi kot Gospodje Bilbao la Vieja ('Stari Bilbao'). Simboli njihove dediščine so stolp in cerkev, ki se do danes uporabljata v ščitu Bilbaa. Eno možno poreklo je predlagal inženir Evaristo de Churruca. Rekel je, da je bila po baskovski navadi kraj poimenovati po njegovi lokaciji. Za Bilbao bi to bil rezultat združitve baskovskih besed za reko in zaliv: Bil-Ibaia-Bao.Quiroga 2001: 41 The historian José Tussel Gómez argues that it is just a natural evolution of the Spanish words bello vado, beautiful river crossing.Tusell 2004: 22. Zgodovinar José Tussel Gómez trdi, da gre le za naravni razvoj španskih besed bello vado - čudovit prehod reke. Po drugi strani pa po besedah pisatelja Estebana Calle Iturrina ime izhaja iz dveh naselij, ki sta obstajali na obeh bregovih izliva, ne pa iz samega izliva. Prva, kjer je sedanji Casco Viejo, bi se po konfiguraciji stavb imenovala billa, kar pomeni kup v baskovščini. Drugi, na levem bregu, kjer je zdaj Bilbao La Vieja, bi se imenoval vaho, špansko za meglo ali paro. Iz zveze teh dveh izhaja ime Bilbao, ki je bilo zapisano tudi kot Bilvao in Biluao, kot je zapisano v njegovi občinski listini. Konec -ao je prisoten tudi v bližnjem Sestao in Ugao, kar bi lahko razložili iz baskovščine aho – 'usta'.
Demonim Demonim je bilbaíno, -a, čeprav je pogosta tudi priljubljena izgovorjava bilbaino / a (sic). V euskera je bilbotar, ki se včasih uporablja tudi v španščini, običajno v Baskiji. Vas je od prebivalcev ljubkovalno znana kot 'luknja' – botxo, saj je obkrožena z gorami. Vzdevek botxero izhaja iz tega vzdevka. Bilbao dobi še en vzdevek chimbos, ki prihaja od ptic, ki so jih v 19. stoletju v teh krajih lovili v velikem številu.
Naslovi, zastava in grb so tradicionalni simboli Bilbaa in spadajo v njegovo zgodovinsko dediščino, ki se uporablja v uradnih aktih za identifikacijo in dekoracijo določenih krajev ali za potrditev dokumentov.
Naslovi Bilbao ima zgodovinsko kategorijo mesta (villa) z naslovi »Zelo plemenit in zelo zvest in neporažen« (Muy Noble y Muy Leal e Invicta). Katoliški monarhi so 20. septembra 1475 podelili naziv »Plemenito mesto« (Noble Villa). Filip III. Španski je s pismom leta 1603 mestu podelil naziv »Zelo plemenito in zelo zvesto«.GUIARD LARRAURI, Teófilo y RODRÍGUEZ HERRERO, Ángel: Historia de la Noble Villa de Bilbao. Editorial La Gran Enciclopedia Vasca, 1971. pag. 8 Po obleganju Bilbaa, med prvo karlistično vojno, 25. decembra 1836, je bil dodan naslov »Neporaženi«.
Grb Na grbu je napis:
Zastava Zastava, ki jo predstavlja, je bela z rdečim vogalom, v razmerju 2:3. Rdeča in bela barva sta zgodovinski barvi ville.
Kraljevi ukaz z dne 30. julija 1845 je določil pomorsko geslo za prebivalstvo. To je bilo opredeljeno kot bela zastava z zgornjo rdečo matrico ob nogah. Matrica mora biti kvadratna, dolžina stranice pa mora biti enaka polovici plašča. Prej, vsaj od leta 1511, je bil napis, ki ga je nosil konzulat Bilbao, bel z rdečim burgundskim križem. Odnos mesta s trgovskimi in morskimi dejavnostmi je bil vedno zelo močan, ko so si delili sedeže. Leta 1603 je bila odprta nova konzistorialna hiša, v njej pa je sedež mestnega sveta in omenjenega konzulata v Bilbau. Intimni odnos, zaradi katerega je bila zastava konzulata po državljanstvu povezana z zastavo mesta.
Definicijo pomorske zastave leta 1845 je prevzelo prebivalstvo, ki jo je sprejelo kot svojo, mestni svet pa tudi. Ob otvoritvi železniške proge Bilbao-Miranda de Ebro je bila že uporabljena kot simbol predstavništva mesta, ki je bila trajno sprejeta leta 1895, čeprav v ta namen ni bila sprejeta nobena resolucija. «Una bandera de nuestros padres.» "El Correo".
Čeprav so to občinski zavod in državljanstvo vedno prevzeli, se je na začetku 20. stoletja na občinskem plenarnem zasedanju razpravljalo o določitvi zastave mesta. Govorili so o »uporabi škrlatne barve biskajskega gospostva ali križa svetega Andreja«, vendar brez kakršne koli resolucije.
Zgodovina Prazgodovina Ostanki starodavne naselbine so bili najdeni na vrhu gore Malmasín iz približno 3. ali 2. stoletja pred našim štetjem. Pokopališča so našli tudi na gorah Avril in Artxanda, starih 6000 let. Nekateri avtorji staro naselje Bilbao identificirajo z Amanun Portus, ki ga navaja Plinij Starejši ali s Flaviobriga, Ptolemaja.
Srednjeveški Bilbao
Pod cerkvijo San Antón so odkrili starodavno obzidje iz 11. stoletja. Bilbao je bil eno prvih mest, ustanovljenih v 14. stoletju, v obdobju, ko je bilo razvitih približno tri četrtine mest Biskaje, med njimi Portugalete leta 1323, Ondarroa leta 1327, Lekeitio leta 1335 ter Mungia in Larrabetzu leta 1376.Gómez Piñeiro 1979: 96 Diego López V. de Haro, takrat tretji biskajski gospodar, je Bilbao ustanovil z občinsko listino z dne 15. junija 1300 v Valladolidu in potrdil kastiljski kralj Ferdinand IV. v Burgosu, 4. januarja 1301. Diego López je ustanovil novo mesto na desnem bregu reke Nervión na podlagi elizate (zgodnja oblika lokalne oblasti, ko so se družinski voditelji naselja, povezanega z določeno župnijo, po maši zbrali na vhodu ali verandi cerkve in odločali) Begoña in mu podelil fuero Logroño, zbirko pravic in privilegijev, ki bi se izkazale za temeljne za njegov kasnejši razvoj.Tussel Gómez 2004: 19
Leta 1310 María Díaz I. de Haro, nečakinja Diega Lópeza V. in gospa Biskajska, mestu podeli novo občinsko listino, ki še dodatno širi trgovinske privilegije in mesto preoblikuje v obvezen postanek za vso trgovino, ki prihaja iz Kastilije proti morju. Ta druga listina je ugotovila, da mora cesta od Orduñe do Bermea, takrat najpomembnejše trgovske poti v gospostvu, prečkati most San Antón v Bilbau namesto prelaza v Etxebarriju, kot je to storila do takrat. To je okrepilo položaj Bilbaa kot trgovskega mesta v škodo Bermea, mesta, ki je do takrat delovalo kot glavno pristanišče ozemlja.MONTERO, Manuel. p. 11. Poleg tega je Bilbao dobil izključne pravice za vso trgovino med mestom in Las Arenasom. Leta 1372 je Janez I. Kastiljski še bolj okrepil položaj mesta, tako da je Bilbao imenoval svobodno pristanišče in mu podelil posebne privilegije v zvezi s trgovino z železom. Zaradi tega je Bilbao postal pomembno pristanišče, zlasti zaradi trgovine s Flandrijo in Veliko Britanijo.
Leta 1443 je bila postavljena cerkev sv. Antona Puščavnika, ki je bila zgrajena na mestu starega alcázarja. Še danes je cerkev ena najstarejših ohranjenih stavb v mestu. 5. septembra 1483 je kraljica Izabela I. Kastiljska dopotovala v Bilbao, da bi prisegla na biskajski fueros. Njen mož Ferdinand II. Aragonski je to že storil leta 1476 v Guernici.
Sodobnost
21. junija 1511 je kraljica Ivana Kastiljska ukazala ustanovitev Pomorskega konzulata (Consulado del Mar) v Bilbau. Ta bi stoletja postal najvplivnejša institucija v okrožju in bi zahteval jurisdikcijo nad izlivom ter izboljšal svojo infrastrukturo. Pod nadzorom konzulata je pristanišče Bilbao postalo eno najpomembnejših v kraljestvu. Prvo tiskarno so v mesto prinesli leta 1577. Tu je bila leta 1596 natiskana prva knjiga v baskovskem jeziku z naslovom Doctrina Christiana en Romance y Bascuence, Dr. Betolaza.Beascoechea 1999: 104
Leta 1602 je Bilbao postal prestolnica Biskaje, naslov, ki ga je prej imel Bermeo. Okoli leta 1631 je bilo mesto prizorišče serije uporov proti povečani obdavčitvi soli, ki jih je ukazala krona, dogodek, ki je bil lokalno znan kot Machinada soli. Upor se je končal z usmrtitvijo več njegovih voditeljev. Mesto se je neprestano povečevalo, zlasti po odkritju obsežnih nahajališč železa v okoliških gorah, do konca stoletja pa je uspelo premagati gospodarsko krizo, ki je prizadela preostalo kraljestvo, deloma tudi zaradi povečanega trgovanja z volno (ki je zdaj uporabljalo pristanišče Bilbao namesto pristanišča Santander) ter železovo rudo in njeno trgovanje z Anglijo in Nizozemsko.
Leta 1791 je bilo v Čilu, takrat oddaljeni koloniji španskega imperija, ustanovljeno mesto Nueva Bilbao (Novi Bilbao - danes znano kot Constitución).
Sodobni Bilbao Napoleonova invazija in karlistične vojne