Kategorija:Politiki v 21. stoletju Kategorija:Avstrijski poslanci Kategorija:Ministri za notranje zadeve Avstrije
Herbert Kickl (* 19. oktobra 1968 v Beljaku ) je avstrijski politik in od 19. junija 2021 njihov zvezni predsednik stranke FPÖ. Od 18. decembra 2017 do 22. maja 2019 je bil zvezni minister za notranje zadeve. Od leta 2006 do 2017 je bil član avstrijskega nacionalnega sveta. Po razrešitvi z mesta ministra je po ponovni zaprisegi deloval kot poslanec v parlamentu in od 27 maja 2019 kot predsednik izvršnega odbora poslanske skupine FPÖ. FPÖ: Norbert Hofer neuer Klubobmann, Herbert Kickl geschäftsführender Klubobmann. OTS-Meldung vom 27. Mai 2019, abgerufen am 27. Mai 2019. Po neuspešnih pogovorih glede koalicije med VPO, SPO in NEOS je predsednik države Alexander von Bellen 9. januarja 2025 imenoval Kickla za mandatarja nove vlade
Življenje
Otroštvo, mladost in študije Herbert Kickl je odraščal v delavski družini, in obiskoval osnovno šolo v Radenčah. Po končani srednji šoli v Spittalu na Dravi, ki jo je obiskoval skupaj z nekdanjo zvezno tiskovno predstavnico Zelenih Evo Glawischnig-Piesczek, je kot enoletni prostovoljec med 1987 in 1988 služil vojaški rok pri planincih. Leta 1988 je začel študirati novinarstvo in politologijo na univerzi na Dunaju, od leta 1989 pa filozofijo in zgodovino. Nobenega od študijev ni zaključil.
Strankarski politik FPÖ Med 1995 in 2001 je Kickl delal pri akademiji stranke FPÖ na področju vsebin in organizacije kampanj, potem pa se leta 2001 povzpel na mesto namestnika generalnega direktorja, nato pa po skupščini v Knittelfeldu na mesto direktorja Akademije Svobodnih; na tej funkciji je bil do leta 2006. Kot pisec govorov za Jörga Haiderja je med drugim avtor bodic v govorih na pepelnično sredo o francoskem predsedniku Jacquesu Chiracu (»žepni Napoleon«) ali predsedniku izraelske verske skupnosti Arielu Muzicantu (»Kako ima lahko nekdo, ki mu je ime Ariel, toliko dreka za nohti?«) in je bil odgovoren za kritizirane slogane volilne kampanje FPÖ (npr. 2010 : »Dunajska kri - preveč tujine nikomur ne koristi."). Martina Aicher: Haider-Muzicant-Konflikt Österreich (2001). In: Wolfgang Benz (Hg.): Handbuch des Antisemitismus. Judenfeindschaft in Geschichte und Gegenwart. Bd. 4: Ereignisse, Dekrete, Kontroversen. de Gruyter, Berlin 2011, S. 158. Ko se je BZÖ ločila od FPÖ, sta Haider in Kickl šla vsak svojo pot; Kickl je do Haiderjeve smrti bil eden njegovih najstrožjih kritikov.
Kickl je bil od leta 2005 dalje generalni direktor strankarskega časopisa Neue Freie Zeitung, od aprila 2005 do januarja 2018 pa generalni sekretar FPÖ. Na tem položaju je bil odgovoren za odnose z javnostmi in notranjo komunikacijo. Januarja 2018 ga je na položaju generalne sekretarke FPÖ nasledila Marlene Svazek.Offiziell: Marlene Svazek wird FPÖ-Generalsekretärin. Artikel vom 12. Jänner 2018, abgerufen am 13. Jänner 2018. Od volitev v državni svet leta 2006 do prisege kot minister za notranje zadeve je Kickl bil član državnega sveta, namestnik predsednika poslanskega kluba Svobodnjakov in član svetovalnega sveta za promocijo medijev. 4. julija 2016 je nasledil Hilmarja Kabasa na položaju predsednika Izobraževalnega inštituta FPÖ.
Zvezni minister za notranje zadeve Dne 18 decembra 2017 zvezni predsednik Alexander Van der Bellen Kickla zaprisegel kot novega zveznega ministra za notranje zadeve Republike Avstrije. Po mnenju njegovih kritikov mu je bilo težko preskočiti iz opozicije v enega od klasičnih vladnih resorjev . Christian Fillitz: Autriche: haro sur Herbert Kickl, le «cerveau» du parti d’extrême droite FPÖ, Radio France Internationale vom 29. Oktober 2018; Hasnain Kazim: Dünnhäutig, streitsüchtig - und nützlich, SPON vom 12. Oktober 2018; Eva Linsinger: Last exit: Opfer , profil vom 29. September 2018; Adelheid Wölfl: Auf dem Weg in eine illiberale Demokratie, Badische Zeitung vom 28. September 2018; Renate Kromp/Tessa Prager: Warum uns das Gewissen Österreichs warnt [Interview mit Bundespräsident a. D. Fischer], News vom 1. Oktober 2018, jeweils abgerufen am 7. November 2018. Vodja njegovega kabineta je postal Reinhard Teufel. NÖN: Lackenhof: Teufel ist Kickls Kabinettschef. Artikel vom 28. Dezember 2017, abgerufen am 24. März 2018. Landtag Ing. Mag. Reinhard Teufel (FPÖ) . Abgerufen am 23. Mai 2019.
Za razburjenje je poskrbela Kicklova izjava na novinarski konferenci 11. januarja 2018. Govoril je o namenu, prosilce za azil "zbrati in pridržati na enem mestu". Na novinarsko vprašanje je zanikal, da je to mislil kot provokacijo. Kljub temu so Kicklovo izbiro besed v medijih doma in v tujini razumeli kot namig na nacistično terminologijo in jih v tem smislu tudi kritizirali. Siehe hierzu:
Septembra 2018 je prišlo v javnost elektronsko sporočilo tiskovnega predstavnika ministrstva za notranje zadeve komunikacijskim službam državnih policijskih oddelkov, ki svari pred nekaterimi mediji in priporoča sodelovanje z njimi skrčiti na minimum njimi čim manjše. Priporočalo se je, močneje obveščati o spolnih deliktih. zahteva opozicije, da se Kickla zaradi obtožbe omejevanja svobode tiska dopusti, sta tako ÖVP kot FPÖ odbili. Vendar sta zvezni kancler Kurz in zvezni predsednik Van der Bellen izjavila, da je takšno omejevanje nesprejemljivo. FPÖ se je pritožila zaradi "od medijev zrežirane jage" na Kickla. Kickl je v zvezi z obravnavanjem kritičnih medijev izjavil, da se s formulacijami ne strinja.
Januarja 2019 je Kickl v oddaji ORF Report govoril o možnosti, ki jo podpira, namreč da se begunci, ki so storili kazniva dejanja, hitreje deportirajo. Deportirati bi jih morali po prvostopenjski obsodb, torej pred zaključkom ustavnega postopka. Nekaj dni kasneje se je popravil, češ da želi, da se postopek reši na drugi stopnji. V nadaljevanju je dejal, da po njegovem mnenju "velja načelo, da mora zakon slediti politiki, ne pa politika zakonu", in omenil "nekatere čudne pravne konstrukcije, nekatere stare že mnogo, mnogo let, na osnovi povsem drugačnih situacij, ki nam preprečujejo storiti, kar je potrebno. " Govoril je o "stvareh iz petdesetih". Zaradi takšnega razumevanja pravne države je Kickla med drugim močno kritiziral zvezni predsednik Alexander Van der Bellen, ki je obsodil "spodkopavanje" Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki ima ustavni status v Avstriji, kritizirali so ga tudi opozicijski politiki, sodniki in odvetniške kamere in pa predsednik dunajske judovske skupnosti Oskar Deutsch. Prišlo je tudi do primerjav s pravnim stališčem Carla Schmitta, nemškega ustavnega pravnika, in njegovo sporno (začasno) zavezanostjo nacionalsocializmu. Leila Al-Serori: Ein rechter Scharfmacher muss gehen. www.sueddeutsche.de, 20. Mai 2019 Clemens Verenkotte: Österreichs Innenminister Kickl und sein Rechtsstaatsverständnis. www.ard-wien.de, 25. Januar 2019 Nach Kickl-Sager: Van der Bellen gegen "Rütteln" am Grundkonsens. kurier.at, 23. Januar 2019 Barbara Galaktionow, Oliver Das Gupta: Barley wirft Kickl Sabotage des Rechtsstaats vor. www.sueddeutsche.de, 24. Januar 2019 Christoph Bezemek: Vom Primat des Politischen. derstandard.at, 27. Januar 2019
V začetku leta 2019 je Kickl načrtoval ustavni amandma (za katerega je v parlamentu potrebna dvotretjinska večina), po katerem bi se lahko uvedel preventivni pripor za prosilce za azil, ki pomenijo grožnjo javnemu redu. Stranki Liste Jetzt in NEOS sta zavrnili pogovore o tem z utemeljitvijo, da bi zapor na podlagi mogoče nevarnosti pomenil ogrožanje temeljnih stebrov pravne države. Standard je tudi vprašal, kako le more zapor, ki velja samo za prosilce za azil, ne biti diskriminatoren. Kickl je tudi načrtoval nočno zaporo na prostovoljni osnovi, ki bi veljala samo za prosilce za azil med 22. in 6. uro: "Če komu to ni po volji, mu bomo poiskali kraj, kjer lahko dela, kar mu paše.", Cilj tega ponovne zaostritve zakona o azilu je, v prihodnosti v Avstriji praktično onemogočiti vlogo prošnje za azil, saj državo, kot je dejal Kickl, obkrožajo varne tretje države. „Signal“ an Asylbewerber: Aus Betreuungszentren werden in Österreich Ausreisezentren. www.welt.de, Da je Kickl s 1. marcem 2019 centre za začetni sprejem beguncev preimenoval v "odpotovalne centre", je socialni psiholog Klaus Ottomeyer imenoval "čisti sadizem " in komentiral, da gre Kicklu in drugim "vedno za ponižanje". Sozialpsychologe über Österreichs Rechte: „Es geht immer um Entwürdigung“ taz.de, 29. September 2019
V začetku leta 2019 je Heribert Prantl Kickla označil za »ministra brez ustave«, ker je želel zakon podrediti politiki in je – tako kot Viktor Orbán na Madžarskem in Jarosław Kaczyński na Poljskem – videl »politično večino kot dovoljenje za vse. ”.
Spremembe na področju policije Kot notranji minister je Kickl zagovarjal širjenje in oboroževanje avstrijske policije . V vladnem programu turkizno modre vlade je bilo denimo napovedano, da bo zaposlila 4.100 novih javnih uslužbencev. Poleti 2018 je Kickl objavil načrte, da bo enote policijske pripravljenosti vzpostavil ne samo na Dunaju, temveč v vseh drugih avstrijskih zveznih deželah. Od aprila 2018 dalje lahko poleg WEGA in intervencijskih ekip za boj proti uličnemu kriminalu tudi enota policijske pripravljenosti Dunaj uporablja Taser. Za varovanje meja je bila leta 2018 ustanovljena tudi nova policijska enota Puma. Visoko vidni projekt, organizirati policijo na konjih, je znova spodletel. Po navedbah Kurierja so stroški za projektno fazo znašali okoli 2,5 milijona evrov. „Berittene Polizei“: Herbergssuche für Pferde orf.at, 28. November 2019, abgerufen 29. Dezember 2019.
Afera BVT Kot del preiskovalne komisije na temo Zvezni urada za zaščito ustave in boj proti terorizmu ( Bundesamt für Verfassungsschutz und Terrorismusbekämpfung - BVT) je opozicija v Državnem svetu kritizirala preiskavo obveščevalne službe BVT, ki so jo izvedli policisti iz delovne skupine za boj proti uličnemu kriminalu (EGS). Preiskavo je zahteval državni tožilec in odobril sodnik. Ministru za notranje zadeve so očitali politični vpliv na preiskavo in resno izgubo zaupanja pri tujih obveščevalnih službah zaradi z zaplembe zelo občutljivih podatkov s strani EGS. Kickl je navedbe nemudoma zavrnil z argumentom, da "o tem, proti komu se vodi preiskave, koga se zaslišuje in kaj se zaseže, odloča državni tožilec, ne pa ministrstvo za notranje zadeve." BVT-Untersuchungsausschuss auf der Seite der Parlamentsdirektion
Gernot Bauer: BVT-Affäre: Wie ein profil-Artikel die Regierung aufscheuchte, Profil vom 23. Juni 2018
Gernot Bauer: BVT: Goldgruber-Aussage widerspricht Kickl, Profil vom 27. Juni 2018
Kickl: Kein Auftrag zum Aufräumen im BVT, Die Presse vom 27. Juni 2018
Dominik Schreiber, Kid Möchel: BVT-Affäre: So übte Kickls Umfeld Druck auf die Justiz aus, Kurier vom 24. Juni 2018
Florian Klenk: Was bei der BVT-Razzia mitgenommen wurde, Der Falter vom 6. Juni 2018
Kickl erklärt sich in BVT-Affäre nicht verantwortlich Der Standard vom 11. Juni Julija 2018 so po Kicklovem komentarju o preiskavi BVT glavni uredniki štirih avstrijskih časopisov izrazili zaskrbljenost zaradi svobode izražanja v Avstriji . Te očitke je ministrstvo za notranje zadeve zavrnilo kot "nevzdržne". Pressefreiheit: FPÖ weist Stellungnahme der Chefredakteure zurück auf diepresse.com, abgerufen am 3. Juli 2018 Višje deželno sodišče na Dunaju je 28. avgusta 2018 izreklo sodbo, da je hišna preiskava pri Zveznem uradu za zaščito ustave in boj proti terorizmu (BVT) potekala nezakonito. Na vprašanje novinarjev je Kickl ta sodni sklep označil za "previdno formulirano kot malo neživljenjski".
Oglasna afera