Hostilijan (latinsko ) je bil rimski cesar, ki je vladal od julija do novembra 251, * okoli 230, Sirmium, Spodnja Panonija, † november 251, Rim, Rimsko cesarstvo.
Bil je sin rimskega cesarja Decija in njegove žene Herenije Etruskile. Maja 251 ga je oče povišal v cezarja, brata Herenija Etruska pa v socesarja. Po Decijevi in Herenijevi smrti v bitki z Goti pri Abritu, je preostala rimska vojska za cesarja razglasila Trebonijana Gala. Novi cesar je takoj zatem razglasil Hostilijana za svojega socesarja, sina Voluzijana pa za cezarja. Hostilijan je novembra 251 umrl zaradi kuge ali ga je Trebonijan Gal umoril.
Življenje Hostilijanov oče Decij je bil rimski senator in general. Za cesarja ga je kot nasprotnika Filipa Arabca septembra 249 razglasila rimska vojska v provincah Panoniji in Meziji. S svojo vojsko je nato napadel Filipa Arabca in ga v bitki pri Veroni premagal in ubil. Po zmagi je Rimski senat uradno potrdil njegov cesarski položaj. Njegovemu imenu je dodal ime Trajan kot spomin na cesarja Trajana.Adkins & Adkins 1998, str. 28.Chrystal 2015, str. 193.Varner 2004, str. 207.
Decij je sina Hotstilijana maja 251 povišal v cezarja.Salisbury & Mattingly 1924, str. 15. Še isti mesec je starejšega sina Herenija Etruska povišal v povišal v avgusta in s tem v socesarja.Bunson 2014, str. 265. Po Decijevi in Herenijevi smrti v bitki z Goti pri Abritu julija 251 je vojska za novega cesarja proglasila Trebonijana Gala, on pa je takoj zatem Hostilijana povišal v avgusta in s tem v socesarja.Bunson 2014, str. 255–256.Salisbury & Mattingly 1924, str. 16.
Hostilijan je bil socesar do svoje smrti novembra 251. Vzrok njegove smrti je nejasen. Avrelij Viktor in neznan avtor Epitome de Caesaribus (Kratek opis (vladavin rimskih) cesarjev)) pravita, da je umrl zaradi kuge (črne koze ali ošpice), Zosim pa, da ga je ubil Trebonijan Gal.Manders 2012, str. 18. Slednji je po Hostilijanovi smrti za socesarja imenoval svojega sina Voluzijana.
Numizmatika V 250. letih so se kovali štirje aurei s Hostilijanovo podobo na prednji strani. Na zadnji strani so bili upodobljeni Mars, ki hodi proti desni, duhovniški pripomočki, stoječi Merkur in sedeča Roma , ki drži Viktorijo.Friedberg, Friedberg & Friedberg 2017, str. 48.
Sklici
Viri Primarni viri
Avrelij Viktor. De Caesaribus 30.2. Anonimus. Epitome de Caesaribus 30.2. Zosi. Historia Nova (1.25.1.)
Sodobni viri
Kategorija:Vladarji v 3. stoletju Kategorija:Rimski cesarji Kategorija:Kriza tretjega stoletja