León (; leoneško Llión [ʎiˈoŋ]/Lleon) je mesto in občina v Španiji, glavno mesto province León, del avtonomne skupnosti Kastilija in Leon, na severozahodu Iberskega polotoka. V njej živi 124.303 prebivalcev (2019), daleč največja občina v provinci. Prebivalstvo metropolitanskega območja, vključno s sosednjim San Andrés del Rabanedo in drugimi manjšimi občinami, šteje približno 200.000 prebivalcev.
Ustanovljeno kot vojaško taborišče VI. legije Victrix okoli leta 29 pred našim štetjem, je bilo njegovo mesto kot taborišče utrjeno z dokončno naselbino Legio VII Gemina iz leta 74 našega štetja. Po delnem odseljevanju zaradi omajadske osvojitve polotoka se je leta 910 začelo eno najpomembnejših zgodovinskih obdobij, ko je postalo glavno mesto Kraljevine León, ki je aktivno sodelovala v Rekonkvisti proti Mavrom in postala eno temeljnih kraljestev srednjeveške Španije.
Leta 1188 je mesto gostilo prvi parlament v evropski zgodovini pod vladavino Alfonza IX., zaradi česar so ga leta 2010 profesor John Keane, španski kralj ter Junta iz Kastilije in Leona, imenovali za zibelko parlamentarizma in Decreta León je UNESCO leta 2013 vključil v Register svetovnega spomina. Pomembnost mesta je začela upadati v zgodnjem srednjem veku, deloma zaradi izgube neodvisnosti po združitvi leonskega kraljestva z Kastiljsko krono, utrjeno leta 1301.
Po obdobju stagnacije v zgodnji moderni dobi je bilo eno prvih mest vstalo v španski vojni za neodvisnost, nekaj let kasneje pa je leta 1833 dobil status provincialne prestolnice. Konec 19. in 20. stoletja se je hitrost urbane ekspanzije znatno pospešila, ko je mesto postalo pomembno komunikacijsko središče severozahoda zaradi vzpona premogovniške industrije in prihoda železnice.
Zgodovinska in arhitekturna dediščina Leóna ter številni festivali, ki jih gostijo skozi vse leto (še posebej velja omeniti velikonočne procesije) in njegova lokacija na francoski poti Camino de Santiago, ki je uvrščena na seznam Unescove svetovne dediščine, ga uvrščajo med destinacije domačega in mednarodnega turizma. Nekatere najpomembnejše zgodovinske stavbe v mestu so stolnica, eden najlepših primerov klasične gotske arhitekture v francoskem slogu v Španiji, bazilika svetega Izidorja, ena najpomembnejših romanskih cerkva v Španiji in počivališče srednjeveških monarhov v Leónu, samostan sv. Marka, primer plateresco in renesančne španske arhitekture in Casa Botines, modernistična stvaritev arhitekta Antonija Gaudija. Primer moderne arhitekture je mestni Muzej sodobne umetnosti ali MUSAC.
Zgodovina Rimski izvor León je v 1. stoletju pred našim štetjem ustanovila rimska VI. legija Victrix, ki je služila pod vodstvom Cezarja Avgusta med kantabrijskimi vojnami (29.-19. pr. n. št.), zadnjo stopnjo rimske osvojitve Hispanije. Leta 74 našega štetja se je VII. legija Gemina - ki jo je Galba leta 69 našega štetja rekrutiral iz Hispancev - naselila v stalnem vojaškem taborišču, ki je bil izvor nastanka mesta. Njegovo moderno ime León izhaja iz latinskega imena mesta Castra Legionis.Antonine Itinerary, p. 395; , Ptolemy ii. 6. § 30
Rimljani so mesto postavili za zaščito nedavno osvojenih ozemelj severozahodne Hispanije pred Asturi in Kantabrijci ter za zagotovitev prevoza zlata, pridobljenega v provinci - zlasti v ogromnih bližnjih rudnikih Las Médulas -, ki so ga vozili v Rim skozi Asturico Augusta (današnja Astorga).Rabanal Alonso 1999, p. 192Kasij Dion iv. 24; Tacit Hist. ii. 11, iii. 25; Svetonij Galba, 10.
Tacit imenuje legijo Galbiana, da jo loči od stare VII. legije Claudie, vendar te oznake ni na nobenem napisu. Zdi se, da je preimenovanje v Gemina Respecting the use of which, and Gemella, see Cezar B.C. iii. 3 prejela zaradi Vespazijanove združitve z eno od nemških legij, verjetno I. legija Germanica. Njegovo polno ime je bilo Legio VII Gemina Felix. Po služenju v Panoniji in v državljanskih vojnah jo je Vespazijan naselil v Tarakonski Hispaniji, da bi priskrbel kraj za VI. legijo Victrix in X. legijo Gemina, dve od treh legij, ki sta bili običajno postavljeni v provinci, vendar umaknjeni v Nemčijo.Tac. Hist. ii. 11, 67, 86, iii. 7, 10, 21--25, iv. 39; Inscr. ap. Gruter, p. 245, no. 2.
Da so bili redni zimski prostori legij pod poznejšimi cesarji v Leónu, izvemo iz itinerarja, Ptolemaja in Notitiae Imperii, pa tudi iz nekaterih napisov;Muratori, p. 2037, no. 8, A.D. 130; p. 335, nos. 2, 3, A.D. 163; p. 336, no. 3, A.D. 167; Gruter, p. 260, no. 1, A.D. 216 obstajajo številni napisi, ki dokazujejo, da je bila močna nameščena v Tarracu (današnja Tarragona), glavnem mestu province.
V sodobni mestni postavitvi še vedno obstajajo nekateri elementi prvotnega rimskega tabora. Dolgi deli rimskih zidov (zgrajeni med 1. stoletjem pred našim štetjem in 4. stoletjem našega štetja) še vedno stojijo. Obstajajo tudi arheološke razstave, ki prikazujejo ostanke obzidja, vrat, kopališč in amfiteatra.
Srednji vek Postrimska zgodovina mesta je v veliki meri zgodovina kraljevine León. Postaja legije na ozemlju Asturov je zrasla v pomembno mesto, ki se je upiralo napadom Vizigotov do leta 586, ko ga je zavzel Leovigild; in to je bilo eno redkih mest, ki so mu Vizigoti dovolili, da obdrži svoje utrdbe.
Med omajadskim osvajanjem Hispanije je Tarik leta 715 napredoval z območja La Rioje proti Astorgi in Leónu. Ista trdnjava, ki so jo Rimljani zgradili za zaščito ravnice pred vdori hribovcev, je postala napredna postojanka, ki je pokrivala goro, kot zadnje zatočišče plemen Cisastur. Vendar ni nobenega obvestila o odporu. Zavojevalci so poskusili z berberi urediti trdnjave v vojaški vlogi, vendar so shemo opustili, ko so se berberi iz severne Iberije uprli Arabcem in se okrog leta 740 odpovedali svojim položajem.
Proti letu 846 je skupina Mozarabcev (kristjani, ki niso bežali pred muslimani in so živeli pod muslimanskim režimom) poskušala ponovno naseliti mesto, vendar je muslimanski napad to pobudo preprečil. Leta 856 je bil pod krščanskim kraljem Ordoñom I. še en poskus ponovne naselitve, ki je bil uspešen. Alfonz III. Leónski in García I. Leónski sta mesto León naredila za glavno mesto kraljevine León in najpomembnejše krščansko mesto v Iberiji.
Sedež kraljestva Asturija se je leta 910 preselil v León.
Okrog leta 987 ga je opustošil Almanzor, mesto je rekonstruiral in naselil Alfonz V. Leonski, ki je z odlokom leta 1017 uredil njegovo gospodarsko življenje, vključno z delovanjem trgov. León je bil postaja za romarje na Camino de Santiago, ki je vodila do Santiaga de Compostela. Z Alfonzom V. je mesto imelo Fueru de Llión, pomembno privilegijsko pismo.
Leta 1188 je Alfonz IX. Leónski zbral tri posesti v mestu León (vključno s predstavniki urbanega razreda) v Cortesu Leóna (parlamentarno telo v srednjeveški Kraljevini León). Zaradi pisnega dokumentarnega korpusa je Unesco leta 2013 Cortes leta 1188 priznal kot 'zibelko' parlamentarizma.
Nastala so predmestja trgovcev in obrtnikov, ki so po 13. stoletju začeli vplivati na občinsko oblast. V zgodnjem srednjem veku je živinoreja mestu prinesla obdobje razcveta.
Brez postopka seigneuralisation v poznem srednjem veku se je León proti koncu obdobja utrdil kot eno od 13 mest v Meseti, ki je uživalo glasovalno pravico na kastiljskih Cortesih.
Sodobnost
V 16. stoletju se je začel gospodarski in demografski upad, ki se je nadaljeval vse do 19. stoletja. V zgodnjem modernem obdobju je mesto ostalo pod nadzorom omejenega nabora plemiških družin s pomočjo regimientos (sistem lokalne uprave) in regidurías.
Mestno prebivalstvo se je v 19. stoletju povečalo z 9000 na 15.000. Prebivalstvo se je v 20. stoletju še povečalo: 18.000 (1910), 44.000 (1940), 73.000 (1960) in 100.000 (1971).
Vojaški puč, ki je zaznamoval začetek španske državljanske vojne, se je zgodil (in uspel) v Leónu 20. julija 1936, pri čemer so pučistični vojaški častniki naleteli na majhen odpor. Katoliška cerkev se je držala upornikov in instrumentalizirala katoliški občutek in tradicijo proti Drugi španski republiki. Uporniki so se iz mesta razširili na preostalo tradicionalno konzervativno provinco, ki je ostala pod nadzorom upornikov, razen majhnega severnega dela, povezanega z Asturijo, ki je postal del bojišča do padca severa oktobra 1937. Tako samostan sv. Marka, stara tovarna Santa Ana kot provincialni zapor so frankoistični strani rehabilitirali kot množična taborišča v mestu.
V 1960-ih je León doživel veliko rast zaradi priseljevanja s podeželskih območij province. Politiki in večina prebivalstva zahteva posebno avtonomijo za provinco León, da se lahko odcepi od Kastilije in postane posebna avtonomna skupnost Španije.
Znamenitosti Cerkve Gotska (žarkasta) stolnica. Je eden najpomembnejših primerov gotskega sloga v Španiji, skoraj v celoti pa je bila zgrajen med letoma 1205 in 1301. Vsebuje eno najobsežnejših in najbolje ohranjenih zbirk srednjeveških vitrajev v Evropi z najmanj 1764 kvadratnimi metri površine, večina pa vsebuje originalna okna. Bazilika svetega Izidorja, vrhunec romanske arhitekture v Španiji. Zgrajena v 11. in 12. stoletju, kompleks vključuje podzemni kraljevi Panteon z poslikanimi freskami iz 12. stoletja v izjemnem stanju ohranjenosti. Samostan sv. Marka, Leon (trenutno razkošen parador - hotel), zgrajen od 16. stoletja našega štetja do 18. stoletja. Njegova najbolj presenetljiva lastnost je zelo okražena plateresco fasada. Cerkev San Salvador de Palat del Rey, najstarejša v mestu (10. stoletje), vendar z malo ostanki prvotne predromanske stavbe. Kot že ime pove (cerkev svetega odrešenika kraljeve palače), je nekoč delovala kot kraljeva kapela. Cerkev Nuestra Señora del Merdado iz 11. stoletja. Cerkev San Juan y San Pedro de Renueva, ki sega v obdobje 1944–1970, vendar vključuje baročno fasado iz 18. stoletja, ki je bila vzeta iz porušenega samostana San Pedro de Eslonza, ki je bil približno 22 km izven mesta.
Druge zgodovinske stavbe Rimsko obzidje, zgrajeno v 1. stoletju pred našim štetjem in razširjeno v 3. in 4. stoletju našega štetja. Ohranjeni so dolgi odseki na vzhodni in severni strani, manj popolni deli pa na zahodni strani, nekateri ostanki so obdani z drugimi stavbami na južni strani. Nekateri deli srednjeveškega obzidja, zgrajenega v 13. in 14. stoletju, obstajajo tudi na južni strani. Obzidje se lahko obišče na določenih lokacijah. Casa Botines, zgradba v neogotskem slogu, ki jo je zasnoval Antoni Gaudí in je bila zgrajena v letih 1891-1892 (ena od treh Gaudijevih stavb zunaj Katalonije). Palacio de los Guzmanes, kraj provincialne diputacije (parlament). Vsebuje patio – dvorišče - v plateresco slogu Gil de Hontañóna.
Palacio del Conde Luna (14. stoletje). Palacio de los Marqueses de Prado, baročna stavba iz 17. stoletja, trenutno bolnišnica Nuestra Señora de Regla.
Muzeji MUSAC. Muzej sodobne umetnosti, ki so ga odprli leta 2005. Njegova zasnova arhitekturnega studia Mansilla + Tuñón je bila leta 2007 nagrajena z nagrado Evropske unije za sodobno arhitekturo. Ena najbolj značilnih značilnosti stavbe je fasada, sestavljena iz tisoč velikih raznobarvnih vitražnih plošč. V bližini muzeja je avditorij León, ki so ga prav tako načrtovali Mansilla + Tuñón, in ima enako presenetljivo prisotnost ostrih belih kock, preluknjanih z nepravilno postavljenimi okni. Museo de León vsebuje zbirko prazgodovinskih orodij in umetnosti iz rimskega, srednjeveškega in modernega obdobja. Museo Sierra-Pambley, hiša iz obdobja razsvetljenstva.
Drugo Plaza Mayor (glavni trg). Plaza del Grano. Barrio Húmedo (prostor za pitje in zabavo). Univerza v Leonu.
Običaji