Pedofilija (lat. paedophilia) je psihiatrična motnja, pri kateri odrasel ali starejši mladostnik goji spolno nagnjenje do otrok, s katerimi izvaja tudi spolne aktivnosti. Otroci, ki so primarno zanimanje pedofilov, so v predpubertetnem obdobju. Četudi dekleta puberteto navadno pričnejo z 10 ali 11 leti in dečki v puberteto vstopijo pri starosti 11 oziroma 12 let, meja za predpubertetno obdobje sega vse do 13. leta. Posameznik mora biti star vsaj 16 let in vsaj pet let starejši od predpubertetnega otroka, da se privlačnost diagnosticira kot pedofilijo.
Peta izdaja Diagnostičnega in statističnega priročnika duševnih motenj (DSM-5) pedofilijo imenuje pedofilična motnja. V priročniku je stanje definirano kot parafilija, ki vključuje intenzivne in ponavljajoče se spolne težnje, usmerjene proti otrokom, in fantazije s seksualno vsebino, ki zadevajo otroke. Za diagnozo pedofilije kot pedofilične motnje je potrebno tudi, da oseba ugodi fantazijam ali nagonom oziroma ji te povzročajo tesnobnost in stisko.
V družbi se beseda pedofilija navadno nanaša na vsakršen seksualni interes do otrok oziroma dejanje spolne zlorabe otrok. Tovrstna uporaba ne ločuje med spolno privlačnostjo do predpubertetnih otrok in spolno zlorabo otrok, hkrati ni razvidno, ali so subjekt privlačnosti predpubertetni, pubertetni ali popubertetni nepolnoletni otroci. Strokovnjaki svetujejo, da se beseda pedofilija naj ne uporablja v tako posplošenem pomenu. Drži, da je delež ljudi, ki zagrešijo otroške spolne zlorabe, tudi pedofilov, pa vendar nekateri povzročitelji otroške spolne zlorabe niso pedofili, razen če je njihov glavni ali izključni spolni interes usmerjen k predpubertetnim otrokom. Obenem vsi pedofili niso nasilni do otrok.
Pedofilijo so prvič formalno prepoznali in poimenovali v poznem 19. stoletju. Od leta 1980 je o tematiki na voljo veliko študij. Pedofilija je najbolje preučena med moškimi, a se pojavlja tudi pri ženskah. Strokovnjaki menijo, da je delež ženskih pedofilk podcenjen. Ni poznanega zdravila za pedofilijo, na voljo pa so določene terapije, ki lahko zmanjšajo pojavnost spolnih zlorab otrok. Natančni vzroki pedofilije niso poznani. Nekatere študije pedofilije so motnjo povezale z raznolikimi nevrološkimi abnormalnostmi in psihološkimi patologijami.
Definicije Beseda pedofilija izvira iz grškega jezika, παῖς, παιδός (paîs, paidós) pomeni »otrok« in φιλία (philía), »prijateljska ljubezen« ali »prijateljstvo«. Izraz pedofilija se uporablja za posameznike, katerih primarni oziroma izključni seksualni interesi so usmerjeni v predpubertetne otroke, stare največ 13 let. Infantofilija je podtip pedofilije, ki je definirana kot posameznikova spolna privlačnost do otrok, mlajših od 5 let (predvsem dojenčkov in malčkov). Sopomenka infantofilije je tudi nepiofilija ( (népios) pomeni »dojenček« ali »otrok«), sam izraz pa se le poredko uporablja v akademskih virih. Hebefilija označuje parafilijo, pri kateri posameznike spolno privlačijo otroci, stari od 11 do 14 let. DSM-5 hebefilije ne navaja v svojih diagnostičnih standardih, medtem ko podatki kažejo, da hebefilije ni smotrno enačiti s pedofilijo. Nekateri psihiatri so poleg hebefilije predlagali tudi druge kategorije, ki jih je smiselno ločevati od tipične pedofilije; mednje spadajo pedohebefilija (kombinacija pedofilije in hebefilije) in efebofilija (posameznika spolno privlačijo pubertetni ali popubertetni mladostniki, navadno stari od 15 do 19 let). Efebofilija naj ne bi bila patološka.APA DSM-5 | U 03 Pedophilic Disorder
Znaki in simptomi
Razvoj Pedofilija se pojavi pred puberteto oziroma med njo in je stabilna. Ni stanje, ki bi si ga posameznik izbral, temveč ga oboleli (navadno sam) odkrije. Zaradi tega so pedofiijo opisali kot motnjo seksualne preference, ki nekoliko spominja na heteroseksualno in homoseksualno usmerjenost (a se je nikakor ne sme enačiti s spolno usmerjenostjo). Ker pedofilične aktivnosti povzročajo škodo in pedofilom pred škodovanjem otrokom lahko pomagajo psihiatri, je stanje duševna motnja.
Osebnostne značilnosti sličica|Pedobear (pedo kot kratica za pedofila in bear kot medved), maskota in karikatura, ki je postala znana zaradi uporabe na forumu 4chan. Moderatorje in uporabnike naj bi simbol opozarjal, da je bila objavljena ilegalna pornografska vsebina. Mediji maskoto zmotno interpretirajo kot simbol pedofilije. Študije pedofilije pri povzročiteljih spolnih zlorab otrok kažejo, da se pedofilija pogosto pojavlja z drugimi psihopatologijami, kot so denimo nizka samopodoba, depresija, tesnobnost in osebnostne težave. Ni popolnoma jasno, ali so opisana stanja značilnosti motnje same, zgolj artefakti pristranskega vzorčenja ali posledice posameznikov, ki so bili označeni za spolne prestopnike. Seto (2004) je poudaril, da so pedofili, ki so del raziskav, v kliničnem okolju verjetno zaradi tesnobnosti zaradi lastne abnormalne spolne privlačnosti ali pritiska bližnjih. Posledično so na tak način bolj verjetni razni psihološki problemi. Nadalje so preučevani pedofili iz kaznilnic zločinci, ki pogosto izražajo antisocialne karakteristike.
V eni izmed študij so imeli pedofili v primerjavi z zdravimi kontrolnimi osebami več psihopatskih in kognitivnih težav. Raziskovalci so temu pripisali krivdo za nezmožnost pedofilov pri zaviranju njihovega kriminalnega vedenja. Raziskave iz let 2009 in 2012 so pokazale, da so imeli posiljevalci otrok, ki jim niso diagnosticirali pedofilije, psihopatije, pedofili pa ne. Wilson in Cox (1983) sta raziskovala skupino pedofilov. Najpomembnejša razlika med pedofili in kontrolno skupino je bila dobro razpoznavna introvertiranost, saj so pedofili izkazovali intenzivnejšo sramežljivost, občutljivost in depresijo. Pedofili so hkrati bili bolj nevrotični in psihotični. Avtorja sta med drugim razmišljala, da se pedofili morda zbližajo z otroki zaradi svoje introvertiranosti, saj mogoče dojemajo otroško družbo kot manj grozečo. Obstaja verjetnost, da je introvertiranost pedofilov posledica njihovega zavedanja o družbenem neodobravanju spolne privlačnosti do otrok in sovražnosti do pedofilov. V neklinični anketi je 46 % pedofilov navedlo, da so že razmišljali o samomoru zaradi svoje spolne privlačnosti do otrok, 32 % jih je samomor načrtovalo in 13 % ga je že poskušalo izvesti.
Otroška pornografija Posluževanje otroške pornografije je zanesljivejši pokazatelj pedofilije kot nadlegovanje otrok (četudi nekateri nepedofili prav tako gledajo otroško pornografijo). Otroška pornografija se lahko uporablja na različne načine; vse od zasebne uporabe do trgovanja z drugimi zbiratelji in pripravljanja otrok na spolno zlorabo.
Pedofilični gledalci otroške pornografije pogosto obsesivno zbirajo, organizirajo, kategorizirajo in označujejo takšne posnetke (po kriterijih, kot so denimo starost, spol, spolni položaji in fantazije). Agent FBI Ken Lanning je dejal, da »zbiranje« pornografije ne pomeni nujno njenega pogostega gledanja. Lanning pravi tudi, da je zbirka otroške pornografije dober pokazatelj dejanj, ki jih pedofil želi izvesti (ni pa nujno, da jih je že prakticiral). Raziskovalca Taylor in Quayle navajata, da so pedofilni zbiralci otroške pornografije pogosto člani raznih anonimnih spletnih skupnosti, s pomočjo katerih povečujejo svoje zbirke.
Vzroki Četudi točni vzroki pedofilije še niso poznani, raziskovalci že od 2002 poročajo o več izsledkih, ki nakazujejo na povezavo med pedofilijo in strukturo ter delovanjem možganov. Najdena je bila korelacija med pedofilijo in manjšim inteligenčnim količnikom (IQ-jem), slabšimi rezultati na testih spomina, večjo verjetnostjo za dominantno levo roko (levoročnost), upadom šolskega uspeha, manjšo telesno višino, večjo verjetnostjo otroških poškodb glave, ki so vodile v nezavest in večjim številom razlik možganskih struktur, analiziranih z MRI. Študija iz leta 2015 je pokazala, da imajo pedofilni kršitelji normalen IQ. sličica|Simbol pedofilke Tovrstne študije predlagajo, da obstaja vsaj ena nevrološka karakteristika, prisotna že ob rojstvu, ki povzroči ali zviša možnost, da posameznik postane pedofil. Nekatere študije so ugotovile, da naj bi bili pedofili manj kognitivno prizadeti kot nepedofilni nadlegovalci otrok. Dokazi o družinski prenosljivosti pedofilije predlagajo, a ne dokazujejo odgovornosti genetskih vzrokov za razvoj pedofilije. Druga študija, ki se je posluževala slikanja s pomočjo magnetne resonance (MRI), je nakazala, da imajo moški pedofili manjšo prostornino bele možganovine kot osebki iz kontrolne skupine. fMRI kaže, da imajo nadlegovalci otrok, diagnosticirani s pedofilijo, ob opazovanju spolno vzburjajočih slik odraslih manj intenzivno aktivacijo hipotalamusa kot nepedofilni posamezniki. Najdbe predlagajo, da prihaja do disfunkcije na kognitivni stopnji procesiranja spolne vzburjenosti.
Blanchard, Cantor in Robichaud (2006) so se posvetili hormonalnim aspektom pedofilov.Blanchard, R., Cantor, J. M., & Robichaud, L. K. (2006). Biological factors in the development of sexual deviance and aggression in males. In Zaključili so, da obstaja nekaj dokazov, ki kažejo, da imajo pedofili manj testosterona kot posamezniki kontrolne skupine, a so raziskave slabe kakovosti in je sklepanje težavno.Blanchard, R., Cantor, J. M., & Robichaud, L. K. (2006). Biological Factors in the Development of Sexual Deviance and Aggression in Males. In H. E. Barbaree & W. L. Marshall (Eds.), The juvenile sex offender (pp. 77–104). Guilford Press. Četudi teh ne moremo označiti kot vzroke pedofilije, so zloraba otrok s strani odraslih in določene psihiatrične bolezni (kot sta osebnostna motnja in zloraba substanc) pomembni faktorji tveganja, ki pripomorejo k početju v skladu z nagoni pedofilije. Študija, ki je preučevala seksualne fantazije 200 heteroseksualnih moških, je pokazala, da imajo moški z večjimi ravnmi parafiličnih interesov (vključujoč pedofilijo) večje število starejših bratov in so verjetneje levoročni. Predlagano je bilo, da ima vlogo v razvoju deviantnih privlačnosti nepravilna hemisferna lateralizacija možganov.
Diagnoza
DSM in ICD-11
Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj pete izdaje pedofiliji posveča več diagnostičnih značilnosti kot poprejšnje verzije. V DSM-5 je zapisano: "Diagnostični kriteriji za pedofilično motnjo se nanašajo tako na posameznike, ki so seznanjeni s svojo parafilijo, kot tudi osebke, ki zanikajo kakršno koli spolno privlačnost do predpubertetnih otrok (običajno starih 13 let ali mlajših), četudi objektivni dokazi kažejo nasprotno." Med kriterije za diagnosticiranje pedofilije spada prisotnost spolno vzburjajočih fantazij, vedenj ali nagonov, ki vključujejo seksualne aktivnosti, povezane s predpubertetnimi otroki, pri čemer morajo bodisi trajati vsaj šest mesecev ali več bodisi je posameznik zaradi svoje parafilije tesnoben ali je že ravnal v skladu s pedofilskimi nagoni. Merilo za diagnozo pedofila je tudi starost vsaj 16 let, medtem ko morajo biti otroci, ki so del spolnih fantazij, vsaj pet let mlajši od pedofila. Diagnozo se dalje razločuje glede na spol otrok, ki privlačijo posameznika, ter morebitno omejenost impulzov in dejanj na incest. levo|sličica|110x110_pik|Znak "Stop pedofilom".