sličica|Slika prikazuje rutenijev kompleks ((benzen) rutenijev diklorid dimer), kjer sta označena mostovni ligand (veže dva rutenija) in terminalni ligand (veže en rutenij). sličica|200x200px|Mioglobin (modra) s svojim ligandom, hemom (rdeča). Pojem ligand se v naravoslovnih znanostih uporablja v dveh ključnih pomenih. V koordinacijski kemiji je ligand vsak atom ali skupina atomov, ki s pomočjo večjega števila tako imenovanih koordinativnih vezi veže osrednji (centralni) (navadno kovinski) ion. Po drugi strani v biokemiji in biologiji ligand predstavlja molekulo, ki se s kemično vezjo veže na drugo, večjo molekulo. Beseda ligand je latinskega izvora, kjer ligare pomeni vezati.
V koordinacijski kemiji Glavni članek: Ligand (koordinacijska kemija)
Ligand v koordinacijski kemiji predstavlja ion ali molekulo (funkcionalno skupino), ki z vezavo na centralni (osrednji) atom tvori tako imenovani koordinacijski kompleks. Običajno velja, da se ob vezavi liganda in kovinskega atoma od liganda odcepi eden ali več elektronskih parov.Burdge, J., & Overby, J. (2020). Chemistry - Atoms first (4th ed.). New York, NY: McGrawHill. doi:9781260571349 Na splošno se na ligande gleda kot na donorje elektronov, medtem ko kovinski ioni predstavljajo elektronske akceptorje. Na nek način gre za pare Lewisovih baz in kislin, kjer prav tako elektroni prehajajo med dvema tipoma snovi.Hans Ludwig Schläfer and Günter Gliemann (1969). Basic Principles of Ligand Field Theory. London: Wiley-Interscience. ISBN 0471761001.Miessler, Gary; Fischer, Paul J.; Tarr, Donald A. (2014). Inorganic Chemistry (5 ed.). Pearson. ISBN 978-0321811059. Ligandi praviloma predstavljajo Lewisove baze, četudi so poznani redki primeri, ko so ligandi značaja Lewisovih kislin.Cotton, Frank Albert; Geoffrey Wilkinson; Carlos A. Murillo (1999). Advanced Inorganic Chemistry. Wiley-Interscience. p. 1355. ISBN 978-0471199571.Miessler, Gary L.; Paul J. Fischer; Donald Arthur Tarr (2013). Inorganic Chemistry. Prentice Hall. p. 696. ISBN 978-0321811059.
Med ligandi ločimo mostovne ligande, za katere je značilno, da med seboj povezujejo dva ali več atomov, ki so navadno kovinski.Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo. "bridging ligand". Compendium of Chemical Terminology Spletna izdaja. Ligandi, ki niso mostovni (torej kemično vežejo le en atom), se imenujejo terminalni ali končni ligandi. Slika na desni prikazuje molekulo, kjer puščica kaže na osrednji klorov atom, ki igra vlogo mostovnega liganda, ker med seboj povezuje dva rutenijeva atoma (rutenij je prehodna kovina). Druga puščica je usmerjena na drug klorov atom, ki pa kemično vez tvori zgolj z enim rutenijevim atomom.
V biokemiji in biologiji Ligand je v bioloških znanostih molekula (največkrat manjša molekula), ki se s kemično vezjo veže na drugo, praviloma večjo molekulo. Ligand je pogosto topen. Gre za substanco, ki z vezavo in tvorbo kompleksa z neko biomolekulo omogoči služenje nekemu biološkemu namenu. Na nek način ligand (v biološkem pomenu besede) sproži specifični odziv (denimo celice). Običajno ligand definiramo tako, da del večatomske molekularne entitete predstavlja sredino (center), medtem ko vsak atom ali skupino atomov, ki se tja veže, imenujemo ligand. Uporaba pojma ligand v biokemiji je mnogo širša, saj je lahko osrednja (centralna) entiteta tudi večatomska (in ne zgolj en centralni atom kot pri pojmu ligand v koordinacijski kemiji).
Tipični primeri ligandov v biologiji in biokemiji so denimo nek substrat ali alosterični efektor, ki se veže na encim, poljuben hormon (na primer vazopresin), ki se spoji z ustreznim receptorjem, in protitelo, vezano na antigen.
Sklici
Kategorija:Kemične vezi Kategorija:Koordinacijske spojine Kategorija:Biomolekule