sličica|Pogled z italijanske strani čez trg in na železniško postajo sličica|Središče ploščadi Trg Evrope () je trg pred Železniško postajo Nova Gorica, razdeljen med slovensko Novo Gorico in italijansko Gorico.
Do trga vodi s slovenske strani Kolodvorska pot, z italijanske pa Caprinova ulica (via Giuseppe Caprin), ulica Percotove (via Caterina Percoto) in Foscolova ulica (via Ugo Foscolo).
Gibanje po trgu je danes prosto, ker sta tako Slovenija kot Italija članici EU in del schengenskega območja.
Ime Italijansko ime je trg dobil po bohinjski progi (v italijanščini neustrezno imenovani Transalpina), na kateri leži železniška postaja.
Po ureditvi in padcu mejne ograje je Slovenija predlagala, da se trg poimenuje Trg združene Evrope, vendar ta predlog ni bil uresničen. Od leta 2007 se slovenski del uradno imenuje Trg Evrope.
Opis sličica|Trg Evrope Trg Evrope je pravokotna ploščad, dolga približno 45 metrov (sever-severovzhod proti jug-jugozahodu) in široka 30 metrov (zahod-severozahod proti vzhod-jugovzhodu). Trg leži natanko na meji med Italijo in Slovenijo: zahodna polovica je v Italiji, severovzhodno od središča Gorice; vzhodna polovica je v Sloveniji, zahodno od središča Nove Gorice.
Na trgu je meja na tleh označena z belo črto, na kateri so postavljene gredice s cvetjem. V središču je velik, rahlo dvignjen krožni mozaik z mejno oznako; na mozaiku je meja označena z vrsto kamnitih ploščic. Leta 2004 je Franc Vecchiet zmagal na natečaju ob vstopu Republike Slovenije v Evropsko unijo, tako da njegov Mozaik nove Evrope krasi skupni trg. Leta 2024 so njegov mozaik tudi natisnili na italijanski poštni znamki.
Na slovenski strani trg vzporedno s postajno stavbo prečka cesta z imenom »Kolodvorska pot«. Na italijanski strani vzporedno s trgom poteka cesta »Via Ugo Foscolo«, ki se nadaljuje kot »Via Caterina Percoto«. Proti zahodu se s trga žarkasto iztezajo ulice Giuseppeja Caprina, Caroline Luzzatto in Uga Foscola, skupaj znane tudi kot »trizob Maksa Fabianija«.
Zgodovina Železniška postaja, pred katero stoji trg (do leta 1947 imenovana Gorizia Montesanto Piazza della Transalpina and Nova Gorica station on Gorizia municipal website ), je bila odprta leta 1906 ob otvoritvi železniške proge, ki je povezala Trst z Jesenicami in Srednjo Evropo.
Med letoma 1909 in 1935 je bil na območju pred potniško stavbo postaje severni konec goriškega tramvajskega omrežja.Francesco Ogliari, Franco Sapi, Sbuffi di fumo. Storia dei trasporti italiani volume 6°. Trentino-Alto Adige - Veneto - Friuli-Venezia Giulia volume primo, a cura degli autori, Milano, 1966
Po drugi svetovni vojni je Italija leta 1947 podpisala pariški sporazum, s katerim je večina slovensko govorečih območij goriške pokrajine pripadla Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Pod Jugoslavijo je tako prešel severovzhodni del mesta Gorica, vključno s postajo in železniško progo; nova meja je potekala tik zahodno od postaje. Mejo je označevala ograja, »goriški zid«. Območje današnjega trga je bilo tako razdeljeno med državi. Gradnja novega mesta Nova Gorica na slovenski strani se je začela leta 1948.
V noči na 1. maj 2004 je na trgu potekala osrednja proslava ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Čeprav je bila ob vstopu Slovenije v EU mejna ograja s trga odstranjena, je bilo pred 21. decembrom 2007 prosto gibanje znotraj trga dovoljeno le pod pogojem, da se je oseba, ki je vstopila na trg iz ene države, vrnila v državo, od koder je prišla. Uradni mejni prehod je bil 100 m od trga na Škabrijelovi ulici.
Trg je bil skupaj z železniško postajo in Fabianijevim trizobom prenovljen leta 2024, pred razglasitvijo Gorice in Nove Gorice za evropsko prestolnico kulture 2025.
V kulturi Na trgu je bil leta 1959 posnet film Tri četrtine sonca.
Glej tudi Železniška postaja Nova Gorica Seznam cest in ulic v Novi Gorici
Sklici
Zunanje povezave
Kategorija:Trgi v Novi Gorici Kategorija:Trgi v Gorici Kategorija:Mejni prehodi Slovenije Kategorija:Mejni prehodi Italije