Pojem Združene države Evrope (ZDE), znane tudi kot Zvezne države Evrope (ZDE), in Evropska država, Evropska superdržava, Evropska federacija ali Zvezna Evropa, predstavlja hipotetični scenarij suverene evropske superdržave (podobne Združenim državam Amerike), organizirane kot federacija držav članic Evropske unije (EU), ki so ga opredelili mnogi politologi, politiki, geografi, zgodovinarji, futurologi in pisatelij fikcij. Čeprav EU trenutno ni federacija, ima po mnenju različnih akademskih opazovalcev nekatere značilnosti zveznega sistema.
Evroskeptiki v Združenem kraljestvu uporabljajo izraz »evropska superdržava« za kritiko procesa evropskega združevanja.
Zgodovina
Skozi stoletja so se razvile različne različice tega koncepta, od katerih so številne med seboj nezdružljive (vključitev ali izključitev Združenega kraljestva, posvetna ali verska unija itd. ). Takšni predlogi so med drugim predlogi češkega kralja Jurija Podjebradskega iz leta 1464,Colette Beaune: Chrétienté et Europe: le projet de Georges de Podiebrad au xve siècle, in: Chrétiens et sociétés, vol. 1 | 1994, francoskega vojvode de Sullyja iz 17. stoletjaBogumil Terminski, "The Evolution of The Concept of Perpetual Peace in The History of Political-Legal Thought," Perspectivas Internacionales, 2010, p286 in načrt Williama Penna, kvekerskega ustanovitelja Pensilvanije, za ustanovitev »evropskega parlamenta ali države«.William Penn, the Englishman who invented the European Parliament by Daniele Archibugi in openDemocracy. Access 9 February 2019 Tudi George Washington se naj bi zavzemal za »Združene države Evrope«, čeprav je pristnost te izjave vprašljiva.Disputed "Europe" on Wikiquote
19. stoletje Felix Markham je zapisal, da je Napoleon Bonaparte med pogovorom na Sveti Heleni pripomnil: »Če bi bila Evropa razdeljena na svobodno oblikovane in notranje svobodne narodnosti, bi bil mir med državami lažji: Združene države Evrope bi postale možne.«Felix Markham, Napoleon (New York: Penguin Books USA Inc., 1966), 257 as quoted in Matthew Zarzeczny, Napoleon's European Union: The Grand Empire of the United States of Europe (Kent State University Master's thesis), 2. »Združene države Evrope« je bilo tudi ime koncepta, ki ga je Wojciech Jastrzębowski predstavil v knjigi O večnem miru med narodi, objavljeni 31. maja 1831. Projekt je obsegal 77 člankov. Predvidene Združene države Evrope naj bi bile mednarodna organizacija in ne superdržava. Giuseppe Mazzini, zgodnji zagovornik »Združenih držav Evrope«, je združitev Evrope razumel kot logično nadaljevanje združitve Italije. Mazzini je ustanovil gibanje Mlada Evropa.
Izraz »Združene države Evrope« () je uporabil Victor Hugo, med drugim v govoru na mednarodnem mirovnem kongresu v Parizu leta 1849. Hugo se je zavzemal za ustanovitev »vrhovnega, suverenega senata, ki bo za Evropo to, kar je za Anglijo parlament«, in dejal: »Prišel bo dan, ko bodo vsi narodi na naši celini tvorili evropsko bratstvo ... Prišel bo dan, ko bomo videli ... Združene države Amerike in Združene države Evrope iz oči v oči, ki si segajo v roke prek morja.« Med izgnanstvom iz Francije je Hugo v svoji rezidenci na otoku Guernsey posadil drevo in dejal, da bodo, ko bo to drevo dozorelo, nastale Združene države Evrope. To drevo še danes raste na vrtovih hiše Maison de Hauteville v St. Peter Portu v Guernseyju.
Leta 1867 sta se Giuseppe Garibaldi in John Stuart Mill pridružila Victorju Hugu na prvem kongresu Lige za mir in svobodo v Ženevi. Na kongresu je anarhist Mihail Bakunin izjavil: »Da bi dosegli zmago svobode, pravičnosti in miru v mednarodnih odnosih Evrope in onemogočili državljanske vojne med različnimi narodi, ki sestavljajo evropsko družino, je na voljo le ena pot: ustanoviti Združene države Evrope.« K ustanovitvi Združenih držav Evrope je 1. marca 1871 prav tako pozvala francoska narodna skupščina.
Zgodnje 20. stoletje Po prvi svetovni vojni so nekateri misleci in vizionarji ponovno začeli razmišljati o politično združeni Evropi. Leta 1923 je avstrijski grof Richard von Coudenhove-Kalergi ustanovil Panevropsko gibanje in leta 1926 na Dunaju gostil prvi panevropski kongres. Cilj je bila Evropa, ki temelji na načelih liberalizma, krščanstva in družbene odgovornosti. Leon Trocki je pred komunistično revolucijo v Rusiji predvidel »Federativno republiko Evropo — Združene države Evrope«, ki jo bo ustvaril proletariat.John Reed, "Ten Days That Shook The World", Boni & Liveright, New York, (March 1919) ch. 3.
Leta 1929 je francoski ministrski predsednik Aristide Briand v govoru pred skupščino Društva narodov predlagal idejo o federaciji evropskih narodov, ki bi temeljila na solidarnosti in si prizadevala za gospodarsko blaginjo ter politično in socialno sodelovanje. Na zahtevo Društva je Briand leta 1930 predstavil »Memorandum o organizaciji sistema evropske zvezne unije«. Leta 1931 sta francoski politik Édouard Herriot in britanski državni uradnik Arthur Salter napisala knjigi Združene države Evrope.
Po prvi svetovni vojni je Winston Churchill v celinski Evropi videl vir groženj in si prizadeval, da bi se Združeno kraljestvo izognilo vpletenosti v evropske konflikte. 15. februarja 1930 je Churchill v ameriški reviji The Saturday Evening Post zapisal, da je »Evropska unija« med celinskimi državami mogoča, vendar brez sodelovanja Združenega kraljestva:
V tridesetih letih 20. stoletja so na Churchilla vplivale ideje Richarda von Coudenhove-Kalerga in njegove Panevropske unije, čeprav Churchill ni zagovarjal članstva Združenega kraljestva v takšni uniji (Churchill je zamisel obnovil leta 1946).
Med vojaškimi zmagami nacistične Nemčije v drugi svetovni vojni leta 1940 je Viljem II. izjavil, da »Božja roka ustvarja nov svet in dela čudeže. ... Pod nemškim vodstvom postajamo Združene države Evrope, združena evropska celina.«Jonathan Petropoulos, Royals and the Reich, Oxford University Press (2006) p. 170
Leta 1941 sta italijanska antifašista Altiero Spinelli in Ernesto Rossi končala pisanje Ventotenskega manifesta, ki je spodbujal federacijo evropskih držav.Bertrand Vayssière, "Le Manifeste de Ventotene (1941): Acte de Naissance du Federalisme Europeen," Guerres Mondiales et Conflits Contemporains (Jan 2005), Vol. 55 Issue 217
Evropska konfederacija () je bila predlagana politična institucija evropske enotnosti, ki naj bi bila del širšega prestrukturiranja (Neuordnung). Koncept je marca 1943 predlagal nemški zunanji minister Joachim von Ribbentrop, a ga je Reichsführer Adolf Hitler zavrnil.
Po drugi svetovni vojni Izraz »Združene države Evrope« je Churchill uporabil v govoru 19. septembra 1946 na Univerzi v Zürichu v Švici. Churchill je v govoru po koncu druge svetovne vojne dejal:
Že 21. oktobra 1942 je premier Churchill v pismu zunanjemu ministru zapisal: »Veselim se Združenih držav Evrope, v katerih bodo ovire med narodi močno zmanjšane in bo mogoče neomejeno potovati.«
Churchillov pristop k evropskemu povezovanju je bil bolj previden (»unionistično stališče«) kot celinski pristop, ki je bil znan kot »federalistično stališče«. Federalisti so zagovarjali popolno integracijo z ustavo, unionistično Gibanje za združeno Evropo pa posvetovalni organ; federalisti so na Kongresu Evrope prevladali. Glavni dosežek Kongresa Evrope je bilo Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je nastalo pred Evropsko unijo.
Unionistično gibanje je bila britanska stranka, ki jo je Oswald Mosley ustanovil po razpustu svoje Britanske fašistične zveze. Mosley je svojo idejo »Evrope kot naroda« prvič predstavil leta 1947 v knjigi Alternativa. Trdil je, da je bila tradicionalna vizija nacionalizma, ki so ji sledili različni odtenki predvojnega fašizma, preozka in da povojno obdobje zahteva novo paradigmo, v kateri se bo Evropa združila v enotno državo. Oktobra 1948, ko je Mosley pozval k volitvam v Evropsko skupščino kot prvemu koraku k uresničitvi svoje vizije.Harris, Geoffrey, The Dark Side of Europe: The Extreme Right Today, Edinburgh University Press, 1994, p. 31 Nation Europa je bila nemška revija, ki so jo navdihovale Mosleyjeve ideje, leta 1951 pa sta jo ustanovila nekdanji poveljnik SS Arthur Ehrhardt in Herbert Boehme s podporo Carla-Ehrenfrieda Carlberga.Philip Rees, Biographical Dictionary of the Extreme Right Since 1890, p. 54
V petdesetih in šestdesetih letih dvajsetega stoletja sta v Evropi nastala dva različna projekta: Evropsko združenje za prosto trgovino in veliko bolj politična Evropska gospodarska skupnost.
Zgodnje 21. stoletje Nekdanji nemški zunanji minister Joschka Fischer je leta 2000 izjavil, da mora po njegovem mnenju EU na koncu postati enotna federacija, katere politični voditelj bo izbran na neposrednih volitvah med vsemi državljani. Vendar naj bi takratno predlagano Pogodbo iz Nice, katere cilj je bil ustvariti »evropsko superdržavo«, zavrnili nekdanji evropski komisar Združenega kraljestva Chris Patten in številne vlade držav članic.
Predlogi za tesnejšo unijo Države članice Evropske unije imajo številne skupne politike znotraj EU in v njenem imenu, kar včasih spominja na enotno državo. Ima skupno izvršilno oblast (Evropska komisija), enega samega visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko, skupno evropsko varnostno in obrambno politiko, vrhovno sodišče (Evropsko sodiščevendar le v zadevah prava Evropske unije) in medvladno raziskovalno organizacijo (EIROforum s članicami, kot je CERN). Evro se pogosto imenuje »enotna evropska valuta«, ki jo je uradno sprejelo devetnajst držav EU, tri druge države članice Evropske unije pa so svoje valute povezale z evrom v okviru ERM II. Države Andora, Monako, San Marino in Vatikan, ki niso članice EU, so z EU sklenile monetarne sporazume o uporabi evra. Kosovo in Črna gora, ki nista članici EU, sta enostransko uvedli evro.
Poleg EU obstaja več vseevropskih institucij. Evropska vesoljska agencija šteje med svoje člane skoraj vse države članice EU, vendar je neodvisna od EU, med njenimi članicami pa so tudi države, ki niso članice EU, zlasti Švica, Norveška in zaradi brexita tudi Združeno kraljestvo. Evropsko sodišče za človekove pravice (ne smemo ga zamenjati z Evropskim sodiščem) je prav tako neodvisno od EU. Je sestavni del Sveta Evrope, ki tako kot ESA vključuje tako članice kot nečlanice EU.
Evropska unija je trenutno svobodno združenje suverenih držav (de facto, ne pa tudi de jure konfederacija), namenjeno uresničevanju njihovih skupnih ciljev. Razen nejasnega cilja »vedno tesnejše unije« v slavnostni deklaraciji o Evropski uniji, EU (torej njene vlade članic) trenutno nima politike oblikovanja zvezne unije. Vendar je v preteklosti Jean Monnet, oseba, povezana z EU in njeno predhodnico Evropsko gospodarsko skupnostjo, že podal takšne predloge. Za opis morebitne prihodnje politične strukture Evrope kot celote in/ali EU se uporabljajo številni drugi izrazi. Nekatere od njih, kot je »Združena Evropa«, se uporabljajo pogosto in v različnih kontekstih, vendar nimajo določenega ustavnega statusa.
V Združenih državah Amerike se ta koncept vključuje v resne razprave o tem, ali je združena Evropa izvedljiva in kakšen vpliv bi imela večja evropska enotnost na relativno politično in gospodarsko moč Združenih držav Amerike. Glyn Morgan, izredni profesor vladnih in družbenih študij na Univerzi Harvard, ga brez zadržkov uporablja v naslovu svoje knjige The Idea of a European Superstate: Public Justification and European Integration. Medtem ko se Morgan v svojem besedilu osredotoča na varnostne posledice združene Evrope, se številna druga nedavna besedila osredotočajo na gospodarske posledice takšne entitete. Med pomembnejšimi novejšimi besedili sta The United States of Europe T. R. Reida in The European Dream Jeremyja Rifkina. Niti National Review niti Chronicle of Higher Education v svojih recenzijah ne dvomita o ustreznosti izraza.
Evropske federalistične organizacije