Tretja razvojna os je bodoča sekundarna prometna povezava v Sloveniji, ki bo potekala od severne meje z Avstrijo do jugovzhodne meje s Hrvaško. Obsega južni krak (tudi Tretja razvojna os jug) ter severni krak (tudi Tretja razvojna os sever). Hitra cesta na severnem kraku bo segala od avtocestnega priključka Šentrupert do priključka Slovenj Gradec; hitra cesta na južnem kraku pa od avtocestnega izvoza Novo mesto do priključka Maline. Hitri cesti bosta povezali severno in jugovzhodno Slovenijo z avtocestnim križem, hkrati pa bo v obeh regijah izboljšala tako prometno pretočnost kakor varnost.

Naložba v tretjo razvojno os je definirana v Resoluciji o nacionalnem razvoju prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030, hkrati pa je tudi del Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije. Južni krak je tudi del Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 - 2020. Severni krak tretje razvojne osi sličica|Zemljevid severnega kraka tretje razvojne osiSeverni krak tretje razvojne osi s skupno dolžino 31,5 km je razdeljen na dva odseka:

Šentrupert – Velenje jug (14 km), Velenje jug – Slovenj Gradec jug (17,5 km).

Prostorsko načrtovanje obeh odsekov urejata dve uredbi:

Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug, sprejeta leta 2013, Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 do priključka Velenje jug, sprejeta leta 2017.

Na trasi severnega kraka bo približno 1,5 km štiripasovne ceste širine 21 metrov. Na glavno traso se bo navezovalo še 3,4 km priključnih cest, vključno z osmimi izvennivojskimi priključki. Med pomembnejšimi objekti na trasi so: 6 predorov, od katerih bo 1 enocevni, 3 galerije, 26 viaduktov in 8 mostov. Ob hitri cesti bosta zgrajena tudi počivališče Podgora in avtocestna baza.

Časovni okviri projekta Leta 2020 je bilo ob simboličnem začetku gradnje v Gaberkah uradno napovedano, da bo severni del Tretje razvojne osi dokončan do leta 2026.

V obdobju 2022–2026 je bila za vodenje projekta na državni ravni pristojna ministrica Alenka Bratušek. Kljub temu glavni razlogi za zamude niso bili politične narave, temveč predvsem tehnični, pravni in organizacijski izzivi pri umeščanju v prostor, pridobivanju dovoljenj in izvedbi gradnje.

Po trenutno veljavnem terminskem načrtu iz leta 2026 je odprtje odseka Velenje jug–Slovenj Gradec predvideno jeseni 2029.

Za odsek Šentrupert–Velenje jug uradni rok odprtja še ni določen, saj gradnja še ni stekla. DARS trenutno še pridobiva pravnomočno gradbeno dovoljenje. Če ne bo prišlo do večjih dodatnih zapletov in bo gradnja potekala po načrtih (predvidoma približno pet let), je odprtje mogoče pričakovati okoli let 2031–2032. Gre za strokovno oceno na podlagi trenutnega stanja projekta in ne za uradno potrjen rok.

Krak Slovenj Gradec - Dravograd Marca 2026 je Vlada Republike Slovenije sprejela državni prostorski načrt (DPN) za odsek severnega dela Tretje razvojne osi med Slovenj Gradcem in Dravogradom. Trasa obsega hitro cesto s priključkom pri Slovenj Gradcu ter obvoznicami Mislinje, Mute, Vuzenice, Radelj ob Dravi in Dravograda. Sprejetje DPN pomeni zaključek prostorskega umeščanja tega odseka in omogoča nadaljevanje priprave projektne dokumentacije ter postopkov za pridobitev gradbenih dovoljenj. Projekt je namenjen izboljšanju prometne varnosti, pretočnosti prometa ter boljši cestni povezavi Koroške z avtocestnim omrežjem Slovenije.

Ta odsek je še v fazi načrtovanja.

Srednji krak tretje razvojne osi Srednji (oz. osrednji) krak tretje razvojne osi je načrtovana cestna povezava med Celjem in Novim mestom mimo Laškega, Radeč in Posavja, ki je v primerjavi s severnim krakom še precej v ozadju in se za zdaj nahaja v fazi študije variant ter usklajevanja prostorskih rešitev.

Srednji krak tretje razvojne osi je pomemben, da se razbremeni promet čez Ljubljansko obvoznico, saj more ves promet, ki gre proti Zagrebu iz severa preko Ljubljanske obvoznice in obratno, ves promet iz juga more najprej preko Ljubljane po nepotrebnem.

Južni krak tretje razvojne osi sličica|Južni krak tretje razvojne osi Južni krak sega od avtocestne naveze pri Novem mestu do Črnomlja in Metlike. Planiranje obeh odsekov pokrivata Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline (sprejeta 2012) ter Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in priključka Črnomelj jug (sprejeta 2017).

Prvi odsek

Prvi odsek sega od avtocestnega priključka Novo mesto do (bodočega) priključka Maline. Izgradnja prvega odseka je razdeljena na 4 etape.

1. in 2. etapa: izgradnja priključka hitre ceste na avtocesto pri Novem mestu do priključka Osredek v skupni dolžini 5,05 km. 2. in 3. etapa: izgradnja od priključka Osredek (vključno s predorom pod Gorjanci) do priključka Malina v skupni dolžini 12,8 km. Južna trasa je razdeljena na dva odseka, prvi v skupni dolžini 5,05 km sega od avtocestnega priključka Novo mesto do priključka Osredek, drugi pa v skupni dolžini 12,4 km sega od priključka Osredek do priključka Maline. Na trasi južnega kraka bo v dolžini 17,9 km speljana štiripasovna cesta, njen širina znaša 21 metrov. Na cesto se bo navezovalo še 3,1 km priključkov, od tega 7 izven nivojskih. Na trasi bodo 3 mostovi in 4 viadukti ter 1 predor (Gorjanci, dolžina 2341 m). Ob cesti bo stalo tudi počivališče Težka Voda.

Drugi odsek

Drugi odsek se deli na tri pododseke. Pododsek A bo v dolžini 12,4 km segal od priključka Maline do priključka Metlika sever, pododsek B v dolžini 2,5 km od priključka Metlika sever do MMP Metlika ter pododsek C v dolžini 20 km od razcepa Gradnik do priključka Črnomelj jug. Skupna dolžina hitre ceste (brez razcepa Gradnik) tako znaša 26,7 km, na katero se bo navezovalo 5 priključkov. Cesta bo potekala čez 11 mostov in 1 viadukt. Ob trasi bodo stala tudi 3 počivališča (Poštni hrib, Brstovec in Krevljica).

Viri

Sklici

Kategorija:Avtoceste in hitre ceste v Sloveniji