Aspelta je bil od okoli 600 pr. n. št. do okoli 580 pr. n. št. kralj Kraljestva Kuš s prestolnico Napata, * ni znano, † okoli 580 pr. n. št.
O njem in njegovem vladanju je znano več kot o drugih vladarjev Kuša. Zapustil je več stel z opisi svojega vladanja.
Družina Aspelta je bil sin kralja Senkamaniskena in kraljice Nasalse. Bil je brat svojega predhodnika Anlamanija. Domneva se, da je imel več žena, med drugimi Henuttakebit (pokopana v piramidi Nuri 28), Vekemale (pokopana v piramidi Nuri 40), Asato (pokopana v piramidi Nuri 42), Artaho (pokopana v piramidi Nuri 58).Porter in Moss, str. 232. in morda s svojo sestro Madiken.
Aspeltovi vladarski naslovi so bili enaki naslovom egipčanskih faraonov.László Török. The kingdom of Kush: handbook of the Napatan-Meroitic Civilization.
Vladanje Iz napisov je razvidno, da je Aspelto za vladarja izbrala komisija štiriindvajsetih verskih in vojaških voditeljev. Po izvolitvi se je odpravil na sever v Napato, da bi ga za kralja izbrali bogovi in ga kronali.
Stela, ki bi lahko bila iz obdobja Aspeltovega vladanja, pripoveduje, kako je bila ubita skupina duhovnikov, verjetno za kazen za zaroto proti kralju.
Leta 592 pr. n. št. je Kuš napadla egipčanska vojska faraona Psametika II.,The New Encyclopædia Britannica: Micropædia, Vol.8, 15th edition, 2003. str. 817. morda zato, ker je Aspelta predstavljal grožnjo za faraonovo oblast v Gornjem Egiptu. Napadalci so izropali Napato. Nekateri zgodovinarji so prepričani, da se je Aspelta zaradi tega napada odločil preseliti nubijsko prestolnico v bolj varni Meroe.
Grobnica Aspeltova grobnica se je nahajala v Nuriju in je bila druga največja grobnica na tem pokopališču.Aspelta. Grobnico je leta 1916 izkopal George A. Reisner in v njej odkril veliko predmetov, od katerih je zdaj večina v Muzeju lepih umetnosti v Bostonu. Reisner je leta 1920 izkopal tudi palačo, ki sta jo zgradila Aspelta in njegov brat.
Najdbe
Sklici
Kategorija:Vladarji Kuša Kategorija:Rojeni v 7. stoletju pr. n. št. Kategorija:Umrli v 6. stoletju pr. n. št. Kategorija:Vladarji v 6. stoletju pr. n. št.