thumb|upright=1.35|Povprečne temperature zraka od 2011. do 2021. glede na povprečje let 1956. do 1976. thumb|upright=1.35|Sprememba povprečne globalne temperature od predindustrijske dobe. Človekova aktivnost predstavlja glavni vzrok povečanja v industrijske dobi. Naravne sile dodajo relativno malo k spremembam. Globalno segrevanje – pogovorno tudi »podnebne spremembe«, »segrevanje Zemlje« – se nanaša na trenutni dvig povprečne temperature zemeljske atmosfere in oceanov. Gre za podnebne spremembe, ki jih povzročil človek in so posledica neto izpustov toplogrednih plinov od začetka industrializacije.
Glede na izvor toplogrednih plinov ločimo več sektorjev - prometni in energijski, ter kmetijstvo. Največ izpustov iz kmetijstva je zaradi živinoreje, neracionalne rabe dušikovih gnojil in skladiščenja živinskega gnoja. K izpustom prispeva tudi deforestacija in spremembe rabe tal. Deforestacija je še posebej problematična, saj gozdovi predstavljajo ključni ponor ogljikovega dioksida v naravi.
Globalno segrevanje atmosfere Toplogredni plini povečujejo sposobnost troposfere, da zadržuje infrardeče toplotno sevanje s čimer krepijo naravni učinek tople grede. Najpomembnejši toplogredni plin, povezan s trenutnim globalnim segrevanjem, je ogljikov dioksid (CO2) in drugi, kot so: metan in dušikov oksid.
Marca 2013 je zaznal observatorij Mauna Loa na Havajih mesečno povprečno vrednost CO2 v Zemljini atmosferi, ki je presegla 400 delcev na milijon, leto kasneje pa je bila ta meja presežena tudi v svetovnem obsegu. Ta mejnik označuje, da smo z zgorevanjem fosilnih goriv povzročili, da so se koncentracije ogljikovega dioksida povečale za več kot 120 delcev na milijon v primerjavi s predindustrijsko dobo.
Globalno segrevanje oceanov
Segrevanje oceanov se nanaša na stalno naraščanje temperature oceanov zaradi naraščajočih koncentracij toplogrednih plinov v ozračju, ki jih povzroča človeška dejavnost. Zato se v podnebnem sistemu Zemlje kopiči energija, večinoma v obliki toplote. Velika večina toplote - približno 89% - je shranjena v oceanih, približno 6% je segrevanje kopnega, približno 4% segreva kriosfero in približno 1% ozračje.
Posledice segrevanja oceanov so dvig morske gladine, ki ogroža obalna območja s poplavami, beljenje koral, ki uničuje biotsko raznovrstnost, močnejši in dolgotrajnejši hurikani, pogostejši in obsežnejši morski vročinski valovi (MHW), selitev in odmiranje morskih vrst ter zmanjšana topnost ogljika v vodi, kar vpliva na kroženje ogljika.
Pariški sporazum in cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov si prizadevajo za zajezitev dviga globalne temperature in varovanje morskega okolja. Spremljanje segrevanja oceanov je ključno za oceno učinkovitosti teh prizadevanj in sprejemanje nadaljnjih ukrepov.
Sklici
Viri Prvo poročilo delovne skupine AR6
Kategorija:Trajnostnost Kategorija:Okolje * Kategorija:Klimatologija