Nizozemska zlata doba ( ) je bilo obdobje v zgodovini Nizozemske, ki je približno zajemalo obdobje od leta 1588 (rojstvo Nizozemske republike) do leta 1672 (Rampjaar, »leto katastrofe«), v katerem so bili nizozemska trgovina, znanost, umetnost in nizozemska vojska med najbolj cenjenimi v Evropi. Za prvi del je značilna osemdesetletna vojna, ki se je končala leta 1648. Zlata doba se je nadaljevala v mirnem času med Nizozemsko republiko do konca stoletja, ko so dragi konflikti, vključno s francosko-nizozemsko vojno in vojno za špansko nasledstvo, spodbudili gospodarski upad.
Prehod Nizozemske v vodilno pomorsko in gospodarsko silo na svetu je zgodovinar KW Swart poimenoval »nizozemski čudež«.
Vzroki zlate dobe desno|sličica|250x250_pik| Rembrandt Nočna straža (1642) Leta 1568 je sedem provinc, ki so kasneje podpisale Utrechtsko unijo () začelo upor proti Filipu II. Španskemu, ki je privedla do osemdesetletne vojne. Preden so lahko bile Nizozemske dežele popolnoma ponovno osvojene, je izbruhnila vojna med Anglijo in Španijo. Anglo-španska vojna 1585-1604 je prisilila španske čete, da so ustavile napredovanje in prepustile nadzor nad pomembnimi trgovskimi mesti Brugge in Gent, vendar brez nadzora nad Antwerpnom, ki je bil takrat nedvomno najpomembnejše pristanišče na svetu. Antwerpen je po obleganju padel 17. avgusta 1585 in vzpostavila se je delitev med severno in južno Nizozemsko (slednja je večinoma sodobna Belgija).
Združene dežele (približno današnja Nizozemska ) so se borile do dvanajstletnega premirja, ki ni končalo sovražnosti. Vestfalski mir leta 1648, s katerim se je končala osemdesetletna vojna med Nizozemsko in Španijo ter tridesetletna vojna med drugimi evropskimi velesilami, je Nizozemski republiki prinesel formalno priznanje in neodvisnost od španske krone.
Migracija kvalificiranih delavcev v Nizozemsko levo|sličica| Ribolov za duše, alegorija protestantsko-katoliškega boja Protestanti so bili še posebej dobro zastopani med veščimi obrtniki in bogatimi trgovci v pristaniških mestih Brugge, Gent in Antwerpen. V skladu s pogoji predaje Antwerpna leta 1585 je protestantsko prebivalstvo (če se ni bilo pripravljeno ponovno spreobrniti) dobilo štiri leta, da uredi svoje zadeve, preden mora zapustiti mesto in habsburško ozemlje. Podobne ureditve so bile uvedene tudi drugod.
Med letoma 1585 in 1630 se je na sever preselilo mnogo obrtnikov, mnogi so se naselili v Amsterdamu in tako majhno pristanišče do leta 1630 spremenili v eno najpomembnejših pristanišč in trgovskih središč na svetu.
Poleg množične migracije protestantskih domorodcev z južne Nizozemske na severno Nizozemsko, je tja prišlo mnogo beguncev, ki so pred tem pobegnili pred verskim preganjanjem, zlasti sefardskih Judov s Portugalskega in iz Španije ter pozneje protestantov iz Francije. Tam so se pred potovanjem v Novi svet preživljali tudi očetje romarji.
Protestantska delovna etika Ekonomista Ronald Findlay in Kevin H. O'Rourke del nizozemskega vzpona pripisujeta njegovi protestantski delovni etiki, ki temelji na kalvinizmu, ki je spodbujal varčnost in izobraževanje. To je prispevalo k »najnižjim obrestnim meram in najvišjim stopnjam pismenosti v Evropi. Obilje kapitala je omogočilo vzdrževanje impresivne zaloge bogastva, utelešenega ne le v veliki floti, temveč v obilnih zalogah vrste blaga, ki je bilo uporabljeno za stabilizacijo cen in izkoriščanje priložnosti za dobiček.«
Poceni viri energije sličica|250x250_pik|Rečna pokrajina z ribiči v čolnih na vesla, mlini na veter onstran, avtor Abraham Storck, 1679 K razcvetu trgovine, industrije, umetnosti in znanosti na Nizozemskem je v tem času prispevalo tudi več drugih dejavnikov. Pomemben pogoj je bila dobava poceni energije iz mlinov na veter in šote, ki se je zlahka prevažala po kanalih v mesta. Izum Saag Molens were invented in Uitgeest, according to the "Haarlemmermeer Boeck" by Jan Adriaanszoon Leeghwater vetrne žage je omogočil gradnjo ogromne flote ladij za svetovno trgovanje in vojaško obrambo gospodarskih interesov republike.
Rojstvo in bogastvo korporativnih financ desno|sličica|250x250_pik| Ceh trgovcev z blagom avtorja Rembrandta, ki prikazuje bogate amsterdamske meščane. V 17. stoletju so Nizozemci – tradicionalno sposobni pomorščaki in navdušeni izdelovalci zemljevidov – začeli trgovati z Daljnim vzhodom, s časom pa so pridobivali vse bolj prevladujoč položaj v svetovni trgovini, položaj, ki so ga prej zasedali Portugalci in Španci.The maps used by Fernando Álvarez de Toledo, 3rd Duke of Alba to attack Dutch cities were made by Dutch mapmakers.
Leta 1602 je bila ustanovljena Nizozemska vzhodnoindijska družba. To je bila prva multinacionalna družba, financirana z delnicami, ki je ustanovila prvo sodobno borzo. Podjetje je dobilo nizozemski monopol nad azijsko trgovino, ki ga je obdržalo dve stoletji, in postalo največje trgovsko podjetje na svetu 17. stoletja. Začimbe so bile uvožene v razsutem stanju in so zaradi truda in tveganj ter povpraševanja prinašale ogromne dobičke. Tega se še danes spominja nizozemska beseda peperduur, (drago kot poper), kar pomeni, da je nekaj zelo drago, kar odraža takratne cene začimb. Za financiranje naraščajoče trgovine v regiji je bila leta 1609 ustanovljena Amsterdamska banka, ki je bila predhodnica, če ne že prva prava centralna banka.
Čeprav je bila trgovina z Daljnim vzhodom najbolj znan med dosežek Vzhodnoindijske družbe, je bil glavni vir bogastva republike pravzaprav njena trgovina z baltskimi državami in Poljsko. Termin Mati-trgovina (), pomeni Nizozemski uvoz ogromne količine razsutega tovora, kot sta žito in les, ki so jih skladiščili v Amsterdamu. Nizozemski nikoli ni primanjkovalo osnovnih dobrin, ki so jih prodajali naprej za dobiček. To je pomenilo, da se republika v nasprotju s svojimi glavnimi tekmeci ni soočala s hudimi posledicami slabe letine in lakote, ki jo je spremljala, temveč je imela koristi, ko se je to zgodilo v drugih državah (slaba letina je bila v Franciji in Angliji v 17. stoletju običajna, kar je tudi prispevalo na uspeh republike v tistem času).
Geografski položaj je Nizozemcem omogočal donosno posredništvo, prevažanje soli, vina, tekstilnega blaga in pozneje srebra, začimb in kolonialnih proizvodov na vzhod, medtem ko so baltsko žito in ribe prevažali na zahod. Nizozemski delež evropske ladijske tonaže je bil ogromen, več kot polovico v večini obdobja njihovega vzpona.
Nizozemski imperij
Tudi zunaj Evrope je republika uspevala. Nizozemska vzhodnoindijska družba (VOC) in nizozemska zahodnoindijska družba (WIC) nista pridobili le monopola nad trgovino z začimbami, njune ladje so nadzorovale tudi svetovna morja. To je bilo zelo v nasprotju z željami Anglije, ki je zavidala gospodarski uspeh republike. Čeprav sta se obe državi med osemdesetletno vojno borili proti Špancem, sta si bili državi diametralno nasprotni, ko je republika zajela velik kolonialni imperij. To je privedlo do angleško-nizozemskih vojn.
Blagostanje, pridobljeno s tem, so spremljale grozote nad lokalnim prebivalstvom. Na primer, leta 1621 je Jan Pieterszoon Coen dal pobiti skoraj vse prebivalce otokov Banda.
Za kratek čas se je republika zdela zelo uspešna v Braziliji. Nizozemcem je uspelo Portugalcem prevzeti obalo med ustjem Amazonke in São Francisco (reka južno od Recifeja). Pod guvernerjem Johnom Mauriceom, princem Nassau-Siegen (1637–1644), je bila donosna trgovina s sladkorjem večinoma v nizozemskih rokah.
Curaçao je bil osvojen leta 1634. Do leta 1648 sta bili tudi Aruba in Bonaire v nizozemskih rokah. Obetavna kolonija v Severni Ameriki je bil Novi Amsterdam (v današnjem New Yorku).
Vloga, ki jo je lahko odigrala Nizozemska v čezatlantskem trgovanju s sužnji, je bila rezultat vrste osvajanj, ki so jih iztrgali Portugalcem. Trgovske poti afriških sužnjev v sedemnajstem stoletju so potekale večinoma preko Elmine v Gani do Brazilije in Karibskih otokov. Elmino so Nizozemci osvojili leta 1637, Axim leta 1642. Leta 1641 je bila pod vodstvom Cornelisa Jola osvojena tudi Angola. Ocenjuje se, da so nizozemske ladje v Ameriko pripeljale več kot 550.000 ljudi v suženjstvu. Razmere med temi potovanji so bile mizerne in običajno je bilo, da je veliko število zasužnjenih ljudi umrlo še preden so prispeli na cilj. Ocene neposredne dobičkonosnosti se razlikujejo, toda brez suženjstva bi kolonizacija Amerik izgledala zelo drugače.
Veliko se je trgovalo tudi z azijskimi sužnji. Suženj je bil v gospodarstvu nizozemskega kolonialnega imperija v zlati dobi nepogrešljiv kot delovna sila; v drugi polovici sedemnajstega stoletja je bila polovica prebivalcev Batavije nesvobodna. VOC-kenniscentrum, thema slavernij
Monopol v trgovini z Japonsko sličica|250x250_pik| Nizozemci so imeli v 17. stoletju največjo trgovsko floto v Evropi Prevladujoči položaj Amsterdama kot trgovskega središča se je okrepil leta 1640 z monopolom nizozemske vzhodnoindijske družbe (VOC) za trgovino z Japonsko prek njene trgovske postaje na Dejima, otoku v zalivu Nagasaki. Od tu so Nizozemci trgovali med Kitajsko in Japonsko ter plačevali davek ali tribut šogunu. Do leta 1854 so bili Nizozemci edino okno Japonske v zahodni svet.Sinnappah Arasaratnam, "Monopoly and Free Trade in Dutch-Asian Commercial Policy: Debate and Controversy within the VOC." Journal of Southeast Asian Studies 4.1 (1973): 1-15.
Velika evropska sila sličica| Bratje Trip, trgovci z orožjem, so zgradili Trippenhuis v Amsterdamu, trenutno sedež Kraljeve nizozemske akademije za umetnost in znanost, ki je tipičen primer arhitekture 17. stoletja. Nizozemci so prevladovali tudi v trgovini med evropskimi državami. Nizozemske dežele so imele ugoden položaj na križišču trgovskih poti vzhod–zahod in sever–jug ter preko reke Ren povezane z velikim nemškim zaledjem. Nizozemski trgovci so pošiljali vino iz Francije in Portugalske v baltske dežele in se vračali z žitom v države okoli Sredozemskega morja. Do leta 1680 je v Baltsko morje vsako leto vplulo povprečno skoraj 1000 nizozemskih ladij , da bi trgovali s trgi izginjajoče Hanse. Nizozemci so lahko pridobili nadzor nad večino trgovine z nastajajočimi angleškimi kolonijami v Severni Ameriki; in po koncu vojne s Španijo leta 1648 je cvetela tudi nizozemska trgovina s to državo.
Druge industrije Razširila se je tudi nacionalna industrija. Ladjedelnice in rafinerije sladkorja so odličen primer. Ker se je uporabljalo vedno več zemlje, delno s preoblikovanjem jezer v polderje, kot so Beemster, Schermer in Purmer, sta se lokalna pridelava žita in mlečna kmetija močno povečala.
Narodna zavest Izid upora proti Španiji, bolj znan kot osemdesetletna vojna, ki se je odvijal boj za versko svobodo ter gospodarsko in politično neodvisnost, se je končal s popolno neodvisnostjo reformističnih severnih provinc (glej tudi Nizozemska republika ), je skoraj zagotovo dvignil nacionalno moralo. Veliko tega je bilo doseženo že leta 1609, ko je bilo s Španijo podpisano začasno premirje, ki je trajalo 12 let.
Družbena struktura sličica| Kanal v Leidnu Na Nizozemskem je bil v 17. stoletju družbeni položaj v veliki meri odvisen od dohodka. Zemljiško plemstvo je imelo relativno majhen pomen, saj je večinoma živelo v bolj nerazvitih celinskih provincah, v nizozemski družbi pa je prevladoval urbani trgovski razred. Tudi duhovščina ni imela velikega posvetnega vpliva: katoliška cerkev je bila od začetka osemdesetletne vojne s Španijo bolj ali manj zatrta. Novo protestantsko gibanje je bilo razdeljeno, čeprav je izvajalo družbeni nadzor na mnogih področjih še v večji meri kot pod katoliško cerkvijo.Derek L. Phillips, Well-being in Amsterdam's Golden Age (Amsterdam University Press, 2008).