Giorgio Scerbanenco, s pravim imenom Volodimir Šerbanenko (, ), italijanski pisatelj, novinar in scenarist ukrajinskih korenin.
Življenje in delo Rojen je bil v Kijevu, ki je bil tedaj del Ruskega imperija (oče je bil ukrajinec, mati pa italijanka). Že v zgodnji mladosti sta se z materjo preselila v Rim, ko je bil Volodimir star šestnajst let, pa v Milano.
Sprva je delal kot svobodni pisec za številne italijanske časopise in revije, med njimi: L'Ambrosiano, la Gazzetta del Popolo, il Resto del Carlino, Il Corriere della Sera, tudi za Anna Bella, preden je postal pisatelj. Njegove prve leposlovna dela so bili detektivski romani, ki so se dogajali v ZDA, napisani pod vplivom Edgarja Wallaceja in drugih avtorjev, ki jih je podpisoval z angleškim psevdonimom.
Septembra 1943 se je ob kapitulaciji Italije skupaj s časopisno redakcijo umaknil v Švico, iz katere se je vrnil ob koncu druge svetovne vojne.
Kljub temu, da je pisal v več literarnih žanrih, je v Italiji najbolj znan po svojih kriminalnih in detektivskih romanih, po katerih so bili posneti številni italijanski filmi. Mednje sodi tudi serija romanov z glavnim junakom Ducom Lambertijem, zdravnikom, ki je zaradi opravljene evtanazije izgubil zdravniško licenco in je postal detektiv: Venere privata (Zasebna Venera) 1966, Traditori di tutti (Izdajalci vseh), 1966; I ragazzi del massacro (Fantje pokola) 1968; I milanesi ammazzano al sabato (Milančani morijo v soboto) 1969, pa tudi "Sei giorni di preavviso" (Šest dni opozorila), njegov prvi obširnejši roman.
Poleg v Milanu je dlje časa živel tudi v Lignano Sabbiadoro, turističnem naselju na Jadranu, v Furlaniji Julijski krajini, kjer zaradi donacije hčerke hranijo tudi njegov osebni arhiv.
Umrl je zaradi srčnega napada v Milanu 27. oktobra 1969.
Pisateljski profil in slog
Scerbanenco je bil krhka in sramežljiva oseba, njegov slog pa je bil opazen po realističnem načinu, s katerim opisuje tudi nemoč in obup šibkih ljudi, ki so bili pogosto žrtve nasilja. Njegovo upodobitev ženskih likov je temeljila na njegovih dolgoletnih izkušnjah z odgovarjanjem na pisma bralk ženskih revij. Njegov izrazit in pretiran protikomunizem je izviral iz travme ob izgubi očeta med rusko revolucijo, iz izkušnje izgnanstva ter skromnega življenja v Rimu, ki je sledilo.
Ta nenavadna lastnost je pripomogla k njegovi priljubljenosti med italijanskimi reveži, delavci ter meščani nižjega socialnega sloja, ki so se počutili ogrožene v svojih družbenih predsodkih, vendar mu je hkrati preprečevala večji uspeh med kritiki v Italiji. Mednarodni literarni kritiki, zlasti v Franciji, so ta vidik njegovega sloga spregledali in ga hvalili, medtem ko je doma večinoma veljal zgolj za žanrskega pisatelja.
Dogajanje v njegovih najbolj znanih delih je večinoma osredotočeno na Milano, le redko, če sploh kdaj, opisuje druga mesta in regije Italije, hkrati pa izkazuje svojo naklonjenost in spoštovanje Milana, Lombardije in njunih prebivalcev, kar je le redko pri drugih italijanskih pisateljih. Med tem, ko obsoja zlo divjega potrošništva, ki se je v Italiji uveljavljalo od 60-ih let preteklega stoletja, ima Scerbanenco vedno toplo besedo za tihe, mirne in delovne Milančane.
Dela Romani Zbirka Duca Lamberti Venere privata (Zasebna Venera), Garzanti, 1966 Traditori di tutti (Izdajalci vseh), Garzanti, 1966 I ragazzi del massacro (Fantje pokola), Garzanti, 1968 I milanesi ammazzano al sabato (Milančani morijo v soboto), Garzanti, 1969
Zbirka Arthur Jelling Sei giorni di preavviso (Šest dni opozorila), Mondadori 1940 La bambola cieca, Mondadori 1941 Nessuno è colpevole, Mondadori 1941 L'antro dei filosofi, Mondadori, 1942 Il cane che parla, Mondadori 1942 Lo scandalo dell'osservatorio astronomico, inedito, 1943
Švicarski obdobje Il mestiere di uomo, 1944 Annalisa e il passaggio a livello, Tecla e Rosellina, C. Scerbanenco, 1944 Il cavallo venduto, Rizzoli 1963 Lupa in convento, Garzanti 1999 Non rimanere soli, 1945 Luna di miele, Baldini & Castoldi, 1945 Patria mia, 1945
Zbirka New Mexico Il grande incanto, Rizzoli, 1948 La mia ragazza di Magdalena, Rizzoli, 1949 Luna messicana, Rizzoli, 1949 Innamorati, Rizzoli, 1951
Drugi romani Gli uomini in grigio, 1935 Il terzo amore, Rizzoli, 1938 Il paese senza cielo, 1939 L'amore torna sempre, Sacse, 1941 Oltre la felicità, Sacse, 1941 Quattro cuori nel buio, Sacse, 1941 È passata un'illusione, Sacse, 1941 Cinema fra le donne, 1942 Fine del mondo, 1942 Infedeli innamorati, 1942 Cinque in bicicletta, Mondadori, 1943 Il bosco dell'inquietudine, Ultra, 1943 Si vive bene in due, Mondadori, 1943 La notte è buia, Mondadori, 1943 L'isola degli idealisti, Perduto, 1942 Viaggio in Persia, Perduto, 1942 Annalisa e il passaggio a livello, 1944; Sellerio 2007 Ogni donna è ferita, Rizzoli, 1947 Quando ameremo un angelo, Rizzoli, 1948 La sposa del falco, Rizzoli, 1949 Anime senza cielo, Rizzoli, 1950 I giorni contati, Rizzoli, 1952 Il fiume verde, Rizzoli, 1952 Il nostro volo è breve, Rizzoli, 1951 Amata fino all'alba, Rizzoli, 1953 Appuntamento a Trieste, Rizzoli, 1953 Desidero soltanto, Rizzoli 1953 Uomini e colombe, Rizzoli, 1954 La mano nuda, Rizzoli, 1954 Johanna della foresta, Rizzoli, 1955 Mio adorato nessuno, Rizzoli, 1955 I diecimila angeli, Rizzoli, 1956 La ragazza dell'addio, Rizzoli, 1956 Via dei poveri amori, Rizzoli, 1956 Cristina che non visse, Rizzoli, 1957 Elsa e l'ultimo uomo, Rizzoli, 1958 Il tramonto è domani, Rizzoli, 1958 Noi due e nient'altro, Rizzoli, 1959 Viaggio di nozze in grigio, Rizzoli, 1961 Europa molto amore, Annabella, 1961; Garzanti, 1966 La sabbia non ricorda, Rizzoli, 1963 Al mare con la ragazza, Garzanti, 1965 L'anaconda, La Tribuna, 1967 Al servizio di chi mi vuole, Longanesi, 1970 Le principesse di Acapulco, Garzanti, 1970 Le spie non devono amare, Garzanti, 1971 Ladro contro assassino, Garzanti, 1971 Né sempre né mai, Sonzogno, 1974 Dove il sole non sorge mai, Garzanti, 1975 Romanzo rosa, Rizzoli, 1985
Filmske in televizijske adaptacije literarnih del Ragazzi del massacro, režija Fernando Di Leo (1969) Cran d'arrêt, režija Yves Boisset (1970) La morte risale a ieri sera, režija Duccio Tessari (1970) Milano calibro 9, režija Fernando Di Leo (1972) La mala ordina, režija Fernando Di Leo (1972) L'assassino ad uccidere ancora, režija Luigi Cozzi (1975) Liberi armati pericolosi, režija Romolo Guerrieri (1976) Quattro delitti (TV film), režija Alberto Siron, Gian Pietro Calasso in Vittorio Melloni (1979) La ragazza dell'addio (TV film), režija Daniele D'Anza (1984) Appuntamento a Trieste (TV serija), režija Bruno Mattei (1989) L'uomo che non voleva morire (TV film), režija Lamberto Bava (1989) Spara che ti passa, režija Carlos Saura (1993) Occhio di falco - TV serija, režija Vittorio De Sisti (1996)
Poimenovanja Asteroid 49441 Scerbanenco, ki so ga leta 1998 odkrili astronomi observatorija San Vittore, so poimenovali po njem. Uradno poimenovanje je objavilo Središče za male planete 31. marca 2018 (M.P.C. 109632) Nagrada Giorgio Scerbanenco (it: Premio Giorgio Scerbanenco) je literarna nagrada, ki jo od leta 1993 podeljujejo italijanskim avtorjem najboljših kriminalk in grozljivk
Sklici
Kategorija:Italijanski pisatelji Kategorija:Italijanski novinarji