Rail Baltica (v Estoniji znana tudi kot Rail Baltic) je tekoči projekt zelene železniške infrastrukture, ki povezuje Finsko (prek trajekta ali podvodnega predora), Estonijo, Latvijo, Litvo s Poljsko in prek tega z evropskim železniškim omrežjem standardne širine. Namen je zagotavljanje potniških in tovornih storitev med sodelujočimi državami ter izboljšanje železniških povezav med srednjo in severno Evropo, zlasti območjem na jugovzhodu Baltskega morja. Poleg tega naj bi bila katalizator za izgradnjo gospodarskega koridorja v severovzhodni Evropi. Projekt predvideva neprekinjeno železniško povezavo od Talina (Estonija) do Varšave (Poljska). Sestavljena je iz povezav preko Rige (Latvija), Kaunasa in Vilne (Litva). Rail Baltica je eden izmed prednostnih projektov Evropske unije: vseevropskega prometnega omrežja (Trans-European Transport Network - TEN-T).
Glede na študijoEY. "Rail Baltica Global Project Cost-Benefit Analysis Final Report" , ki jo je izdelal Ernst & Young, so merljive socialno-ekonomske koristi ocenjene na 16,2 milijarde evrov. Ocenjeni multiplikatorski učinek BDP, ki bi ga ustvaril globalni projekt Rail Baltica, je dodatni 2 milijardi evrov. Po isti študiji bo Rail Baltic v 29 letih rešil približno 400 človeških življenj. Dokončana naj bi bila do leta 2026. Od junija 2020 je bilo predvideno, da bo podmorski železniški predor med Talinom in Helsinki dokončan okoli sredine leta 2026. Konec aprila 2021 sta vladi Estonije in Finske podpisali memorandum o soglasju, s katerima sta se zavezali k sodelovanju na področju prometa, vendar je od avgusta 2021 predor še v fazi preiskave.
Pregled Predlagani vpliv na okolje Rail Baltica bo električna železnica, motivirana z željo po zmanjšanju emisij ogljika. Železnica je bila načrtovana tako, da bi se izognila zavarovanim območjem Natura 2000, poleg tega pa zmanjšala vplive na druga okoljsko občutljiva zavarovana območja in obstoječa železniška omrežja tirne širine 1520 mm. Po potrebi bodo nameščene protihrupne ograje. Skozi nasip bodo zgrajeni posebni prehodi za živali.
Postaje Železniški projekt bo omogočil intermodalnost in multimodalnost (tj. prevoz tovora z dvema ali več načini prevoza). Rail Baltica vključuje načrte za tri multimodalne tovorne terminale, ki bodo locirani v pristanišču Muuga (Estonija), Salaspils (Latvija) in Kaunas (Litva). To je namenjeno ustvarjanju sinergij z obstoječo infrastrukturo železniškega sistema 1520 mm. V Talinu, Pärnuju, Rigi, letališču Riga, Panevežisu, Kaunasu in Vilni bo sedem mednarodnih potniških postaj z možnimi regionalnimi postajami in povezavami z letališči in morskimi pristanišči.
Parametri Rail Baltica bo zgrajena kot nova hitra konvencionalna dvotirna železnica v javni lasti. Če železnica vozi tovorne vlake, bo štiritirna. Elektrificirana bo in opremljena z evropskim sistemom upravljanja železniškega prometa (ERTMS) za signalizacijo in komunikacije. Največja projektna hitrost za potniške vlake je 249 km/h, največja obratovalna hitrost pa 234 km/h. Za tovorne vlake je največja konstrukcijska hitrost 120 km/h. Nova železniška proga bo zasnovana s tirno širino 1435 mm. Drugi ključni tehnični parametri vključujejo naslednje:
Največja dolžina tovornega vlaka bo 1050 m. Največja osna obremenitev bo 25 ton. Brez nivojskih križišč s cestami Brez ravninskih križišč z železniškim omrežjem širine 1520 mm Za storitve vzdrževanja in nujne pomoči mora biti dostop do glavne proge vsake 2–3 km in na določenih območjih. Železnica bo imela balastiran tir. Njen energetski sistem naj bo 25 kV. Njena dvotirna stran mora potekati desno. To je ERTMS Level 2, Baseline 3.
Njeni parametri so v skladu s tehničnimi specifikacijami EU za interoperabilnost (TSI – P2, F1).
Faza načrtovanja Rail Baltica je potekala od leta 2010 do 2017. Faza načrtovanja se je začela leta 2016, projektantske dejavnosti na osrednji potniški postaji Riga in potniški postaji mednarodnega letališča Riga v Latviji pa se bodo nadaljevale do leta 2023. Medtem se je gradnja infrastrukture Rail Baltica začela leta 2019 in naj bi bila dokončana leta 2026.
Odsek od Helsinkov do Talina bodo upravljali obstoječi komercialni trajekti. V prihodnosti bi lahko predlagani predor Helsinki–Talin zagotovil železniško povezavo med obema mestoma. Dolžina železniške proge med Talinom in Varšavo bo najmanj 950 kilometrov. Skupna dolžina baltskega železniškega dela bo 870 km.
Status Leta 2017 so vsi trije baltski parlamenti ratificirali medvladni sporazum za projekt Rail Baltica in s tem potrdili svojo dolgoročno zavezanost projektu Rail Baltica. Poleg tega so strokovnjaki Ernst & Young in Atkins International izvedli analizo stroškov in koristi projekta Rail Baltica Global Project na podlagi smernic Evropske unije CBA, ki dokazuje, da je projekt finančno izvedljiv in učinkovit ter da bodo njegove merljive koristi večje od stroškov.
Ministrstvo za javno upravo Republike Estonije je 14. februarja 2018 potrdilo prostorski načrt za železniško progo Rail Baltica v Estoniji, ki vodi do postavitve končne trase in idejnega projekta železnice v tej severni baltski državi. Prostorsko načrtovanje za celotno progo je bilo odobreno v Latviji z odločitvijo latvijske vlade avgusta 2016, nato pa je januarja 2017 potrdila litovska vlada za njihov odsek od Kaunasa do litovsko-latvijske meje v Litvi (Odsek Kaunas – državna meja Litva/Poljska, znana kot Rail Baltica I, je predmet rezultatov študije izvedljivosti nadgradnje). Glede na odločitev Estonije sta bila dokončana prostorsko teritorialno načrtovanje in idejna tehnična zasnova železniške proge Rail Baltica v baltskih državah.
Projekt Rail Baltica je vstopil v fazo načrtovanja v vseh treh baltskih državah z odobritvijo Smernic za podrobno načrtovanje za Rail Baltica. Za določene odseke je zaključeno delo na izdelavi enotnega idejnega tehničnega projekta, razpisu storitev izvedbenega tehničnega projektiranja in izdelavi strategije BIM. 20. marca 2018 je bila prva pogodba za projektiranje in nadzor Rail Baltica železniške postaje, povezane infrastrukture in viadukta Rail Baltica mednarodno letališče Riga podpisana s strani "Eiropas Dzelzceļa līnijas" SIA in zmagovalca odprtega mednarodnega razpisa – partnerstvo dobaviteljev iz treh države "PROSIV" ("Sintagma" (Italija), "Prodex" (Slovaška) in "Vektors T" (Latvija)).
V letu 2018 so bili dokončani dolgoročni poslovni načrt, operativni načrt, nadgrajena študija izvedljivosti evropske tirne železniške proge od Kaunasa do litovsko/poljske meje, študija upravljanja infrastrukture in druge študije v zvezi s komercializacijo in dobavo materialov. Leta 2019 je bil v Estoniji položen prvi temeljni kamen Rail Baltica, ki je označil začetek gradnje viadukta Saustinõmme. Prav tako so bile podpisane pogodbe o podrobnem tehničnem načrtovanju odsekov Talin-Rapla in Pärnu-Rapla v Estoniji, Kaunas-Ramygala in Ramygala-latvijsko/litovska meja v Litvi, Vangaži-Salaspils-Misa in glavna proga skozi Rigo v Latviji. S podpisanimi pogodbami so se začele geotehnične raziskave na različnih odsekih železnice za zbiranje podatkov o tleh.
V letu 2020 se nadaljuje razvoj podrobne tehnične zasnove na 643 km glavnega tira, ki vključuje vse železniške odseke v Estoniji in Latviji ter odseke od Kaunasa do latvijsko-litovske meje v Litvi.
V Latviji se je gradnja glavne postaje v Rigi uradno začela s slovesnostjo 23. novembra 2020. Izbran je bil tudi izvajalec projekta letališke postaje Riga, začetek gradnje pa je predviden maja 2021. Začeli so se tehnični pogovori z nevladnimi organizacijami v Rigi, da bi razpravljali o tehničnih rešitvah projekta, zlasti o prehodih, nadvozih in drugih infrastrukturnih elementih v mestu.
V Estoniji so se začele razprave o presoji vplivov na okolje in do konca leta 2020 je bilo več sestankov. Med razpravami so ljudje vabljeni, da postavljajo vprašanja o prihajajočih spremembah v okolju, hkrati pa so predstavljene različne tehnične rešitve.
Izvajalci projekta
Projekt Rail Baltica izvajajo tri baltske države – Estonija, Latvija in Litva. Finska je februarja 2019 napovedala, da se bo tudi pridružila projektu.
Upravičenci projekta Rail Baltica so ministrstva treh baltskih držav – estonskega ministrstva za gospodarske zadeve in komunikacije, latvijskega ministrstva za promet in litovskega ministrstva za promet in komunikacije. Leta 2014 so ustanovili skupno podjetje RB RAIL AS za glavnega koordinatorja in izvajalca projekta z namenom dokončanja železnice in razvoja projekta Rail Baltica. Njegova glavna dejavnost je projektiranje, gradnja in trženje železnice. RB Rail AS tudi predloži predloge EU za financiranje nabavnega organa Rail Baltica za vse strani za nabavo študij, načrtov, načrtov za globalni projekt, podsistemov (nadzor, poveljevanje in signalizacija ter energija/elektrifikacija), surovin in ključne komponente in čezmejni tirni odseki.
Nacionalna izvajalska telesa so Rail Baltic Estonia OU v Estoniji, Eiropas Dzelzceļa līnijas SIA v Latviji, Rail Baltica statyba UAB in Lietuvos Geležinkeliu Infrastruktūra v Litvi. Vsa gradnja, ki jo izvajajo izvajalci, poteka pod nadzorom RB Rail AS in temelji na skupnih načelih javnih naročil, pravilih in predlogah pogodb.
Financiranje Skupni ocenjeni stroški projekta Rail Baltica Global znašajo 5,8 milijarde evrov v vseh treh baltskih državah glede na študijo stroškov in koristi, ki jo je leta 2017 izvedel EY.
Študija izvedljivosti Rail Baltica v treh baltskih državah, ki jo je izvedel AECOM leta 2011, je ocenila stroške železnice na 3,6 milijarde evrov in je dokazala, da je Rail Baltica ekonomsko upravičena. Na podlagi te študije so bile sprejete ključne politične in praktične odločitve – tako na nacionalni ravni kot na ravni EU – za izvajanje Rail Baltica.
Od študije AECOM je projekt dozorel in bistveni elementi so bili naknadno dodani globalnemu projektu Rail Baltica za boljšo povezljivost, mobilnost potnikov in intermodalnost. Dodatki k Globalnemu projektu vključujejo usmeritev potniške proge Rail Baltica skozi mednarodno letališče Riga in izgradnjo letališke potniške postaje (Latvija), povezavo Kaunas–Vilnius (Litva), izboljšano povezavo v Kaunasu (Litva) in izgradnjo tramvajska linija "Ülemiste-Tallinn airport" (Estonija). Poleg tega so bile izdelane presoje vplivov na okolje, prostorsko načrtovanje in nekaj idejnih projektov, ki omogočajo boljšo oceno potrebnih naložb za projekt.
Tako so bili aprila 2017 skupni stroški izvajanja globalnega projekta Rail Baltica v treh državah, vključno z izgradnjo odseka Kaunas–Vilna, ocenjeni na približno 5,8 milijarde evrov. Glede na analizo stroškov in koristi Ernst & Young (EY) je bila dokazana gospodarska izvedljivost projekta in koristi, ki jih bo družba pridobila, kar zagotavlja potrebne posodobljene parametre za nadaljnje sofinanciranje projekta na ravni EU in države.
Donosnost projekta je v njegovih širših družbeno-ekonomskih koristih, ki jih EY ocenjuje na približno 16,22 milijarde evrov. Poleg tega bo Rail Baltica ustvarila številne neizmerne (večinoma katalitične) koristi z regionalnim povezovanjem, razvojem turizma, ustanavljanjem novih podjetij, večjo privlačnostjo za NTI, dostopom do novih izvoznih trgov, tehnološkim prenosom, inovacijami itd.
Projekt financirajo države članice in proračun Evropske unije TEN-T ter strukturni in kohezijski skladi, ki se zagotavljajo novim državam članicam EU. Do začetka leta 2018 so tri baltske države in RB RAIL AS prejele dve donaciji, zasnovani v okviru CEF za gradnjo železnice Rail Baltica, s podpisom sporazumov o dodelitvi sredstev v skupni vrednosti 765 milijonov evrov. Od 13. julija je bila podpisana tretja pogodba o dodelitvi nepovratnih sredstev v skupni vrednosti 130 milijonov evrov, od katerih je 110 milijonov evrov prispevek CEF.
Julija 2020 je bilo prejeto še eno financiranje CEF v višini 216 milijonov EUR za gradbena, tehnično projektiranje in načrtovalna dela, zato je projekt prejel okoli 1,2 milijarde EUR iz sredstev EU in nacionalnih sredstev.
Potek in standard