Dubravka Ugrešić, hrvaška pisateljica, esejistka in prevajalka, * 27. marec 1949, Kutina, Hrvaška, † 17. marec 2023, Amsterdam, Nizozemska.
Življenje in delo Leta 1973 je na Filozofski fakulteti v Zagrebu diplomirala iz rusistike in primerjalne književnosti. V letih 1974–1993 je bila zaposlena na Inštitutu za teorijo književnosti v Zagrebu. Leta 1993 se je iz političnih razlogov preselila v Nemčijo. Od leta 2001 je živela v Amsterdamu. Predavala je na evropskih in ameriških fakultetah ter pisala v mednarodnih revijah. Odločila se je za končanje svojega življenja z evtanazijo.
Ustvarjala je kratko prozo, romane in literarne eseje. Na začetku kariere je pisala otroške knjige. Leta 1981 je izdala prvi roman Štefica Cvek v krempljih življenja, ki je primer postmodernistične parodije na žensko prozo. Po romanu je v režiji Rajka Grlića posnet istoimenski film. V njenih delih se prepletajo elementi visoke in trivialne književnosti. Roman Forsiranje romana reke (1988) je ludističen, vsako poglavje je napisano v drugem žanru (pornografski roman, ljubezenski roman, grozljivka in dnevniška proza). V romanih Muzej bezuvjetne predaje (2002) in Ministrstvo za bolečino (2004) obravnava vprašanja eksila in identitete. V romanu Jaga baba je znesla jajce: mit o Jagi babi (2008) piše o družbeni neenakosti spolov in diskriminaciji, glavni lik se opira na slovansko mitološko figuro Jage babe. Eseji iz 90. letih tematizirajo krizo identitete in vprašanja narodnosti v družbenih, zgodovinskih, političnih in kulturnih kontekstih. Objavljala jih je v evropskih revijah in časopisih ter v knjigah Američki fikcionar (1993) in Kultura laži (1996). Kasnejši literarni eseji govorijo o kulturni globalizaciji in postkomunističnih izkušnjah. Leta 1984 je skupaj z Aleksandrom Flakerjem napisala Slovar ruske avantgarde. Prevajala je iz ruščine (Danijel Harms, Boris Pilnjak) in uredila antologijo alternativne ruske proze (Pljuska u ruci). Napisala je scenarije za filme (U raljama života, Za sreću je potrebno troje). Bila je idejna začetnica in pobudnica za nastanek Leksikona jugoslovanske mitologije.
Politika in izgnanstvo Bila je članica politične organizacije UJDI (Udruženje za jugoslavensku demokratsku inicijativu). Ob izbruhu vojne v Jugoslaviji leta 1991 je zavzela odločno protivojno in protinacionalistično stališče. Kritično je pisala o nacionalizmu in vojnih zločinih, zato je postala tarča hrvaških medijev, pisateljev in javnih osebnosti. Obtožili so jo antipatriotizma in jo razglasili za izdajalko, javno sovražnico in čarovnico. Po dolgotrajnih javnih napadih in ker ni odobravala terorja laži v javnem, političnem, kulturnem in vsakdanjem življenju, je leta 1993 zapustila Hrvaško. Pisala je o temnih straneh sodobnih družb, o homogenizaciji ljudi, ki jo povzročajo mediji, politika, religija, skupna prepričanja in trg, ter o izgnanstvu. Leta 2017 je podpisala Deklaracijo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.
Dubravka Ugrešić pri Slovencih
Prevodi del Forsiranje romana reke, [prevod Denis Poniž], 1992 Ministrstvo za bolečino, [prevod Klarisa Jovanović], 2005 ; 2009 [Braillova pisava] Kultura laži, [prevod Maja Brotschneider, Andrej Jaklič, Jana Unuk, Gregor Butala, Jurij Hudolin, Ivana Vinovrški], 2006 Štefica Cvek v krempljih življenja, [prevod Višnja Fičor], 2010 Jaga baba je znesla jajce: mit o Jagi babi, [prevod Sonja Polanc], 2010
Diplomska dela Vesna Popović. Esejistički diskurs Dubravke Ugrešić, 2007. Sonja Anzeljc. Hrvatska feministička književna kritika i ginokritika, 2009. Barbara Glažar. Slatko je biti borgesovac ili istina o hrvatskim i srpskim borgesovcima, 2009. Tjaša Rant. Bajkovitost i mitologizacija: na primjerima romana Baba Jaga je snijela jaje i kratke priče Susret s pticom, 2013. Ilona Jerič. Avtobiografski diskurz in politike branja romanov Dubravke Ugrešić, Daše Drndić, Miljenka Jergovića in Nenada Veličkovića, 2014. Julija Ovsec. Razpad Jugoslavije s perspektive pripovedovalcev: Sara in Serafina, Jevrejsko groblje, Američki fikcionar, 2016. Damjana Teodorović. Diskursi postkolonijalizma – lik Drugoga u sesjistici Dubravke Ugrešić = Diskurzi postkolonializma – podoba Drugoga v esejistiki Dubravke Ugrešić, 2016.
Intervjuji Tanja Lesničar Pučko. Pogovor z Dubravko Ugrešić, 1999 Heni Erceg. Dubravka Ugrešić: pisateljica, 2017
Bibliografija Mali plamen, 1971 Filip i Srećica, 1976 Poza za prozu, 1978 Nova ruska proza, 1980 Štefica cvek u raljama života: patchwork story, 1981 Život je bajka, 1983 Forsiranje romana reke, 1988 Kućni duhovi, 1988 Pljuska u ruci, 1989 Američki fikcionar, 1993 Kultura laži: antipolitički eseji, 1996 Muzej bezuvjetne predaje, 1998 Zabranjeno čitanje, 2001 Ministarstvo boli, 2004 Nikog nema doma, 2005 Baba Jaga je snijela jaje: mit o Babi Jagi, 2008 Napad na minibar, 2010 Evropa v sepiji, 2013 Lisica, 2017 Doba kože, 2019 Tu nema ničega!, 2020 Crvena škola, 2021
Nagrade 1971 – nagrada Grigor Vitez za otroško knjigo Mali plamen 1988 – nagrada Meša Selimović za roman Forsiranje romana reke 1988 – nagrada Ksaver Šandor Gjalski za roman Forsiranje romana reke 1988 – NIN-ova nagrada za roman Forsiranje romana reke 1989 – nagrada mesta Zagreba 1996 – letna švicarska nagrada za najboljšo evropsko knjigo esejev (Prix Europeen de l’ Essai Charles Veillon) za zbirko Kultura laži 1997 – nizozemska nagrada umetniki v uporu (Versetsprijs, Stichting Kunstenaarsverzet 1942 – 1945) 1998 – nagrada za najboljšo literaturo Sud-West-Funk (SWF-Bestenliste Literaturpreis) 1999 – avstrijska državna nagrada za evropsko književnost 2000 – nagrada Heinrich Mann 2002 – priznanje PEN centra BiH 2002 – nagrada Katarina Frankopan 2004 – nagrada Premio Feronia – Citta di Fiano 2006 – v ožjem izboru za nagrado najboljšim prevedenim sodobnim fikcijskim delom (Independent Foreign Fiction Prize) za roman Ministrstvo za bolečino 2010 – nagrada James Tiptree Jr. za roman Jaga baba je znesla jajce 2012 – nagrada Jean Améry za evropsko esejistiko 2016 – Neustadtova mednarodna nagrada za literaturo 2016 – mednarodna nagrada za književnost Vilenica 2018 – tportalova nagrada za roman leta Lisica 2019 – nagrada Manès Sperber
Sklici
Viri Dubravka Ugrešić. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Zagreb: Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2021.
Kategorija:Hrvaški pisatelji Kategorija:Hrvaški esejisti Kategorija:Hrvaški prevajalci Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku Kategorija:Umrli z evtanazijo Kategorija:Prejemniki Vilenice