Samostan Manasija (srbsko Манастир Манасија, Manastir Manasija) ali Resava je eden od najpomembnejših spomenikov srbske srednjeveške kulture in zgradba, ki pripada tako imenovani moravski šoli arhitekture. Samostan stoji v bližini Despotovca približno 30 km vzhodno od avtoceste Beograd-Niš.

Zgodovina thumb|levo|Samostan Manasija leta 1875

Utrjeni samostan je zgradil despot Stefan Lazarević, znan tudi kot Visoki Stefan. Po mnenju več strokovnjakov ležijo njegovi posmrtni ostanki pod belo marmorno ploščo v južnem delu cerkve.Mošti despota Stefana u Manasiji . 22. december 2006. (srbsko) Pridobljeno 5. maja 2013. Gradnja je trajala od leta 1407. do 1418. Samostan je takoj po ustanovitvi postal kulturno središče despotovine.Manasiji pripada pola Despotovca, „Večernje novosti“, 21. februarja 2012. (srbsko) Pridobljeno 5. junija 2013. Samostanska Resavska šola je bila prepisovalnica (skriptorij) in vir pisnih del in prevodov, ki je delovala tudi po padcu despotovine.

Samostanski kompleks sestavljajo: cerkev Svete trojice (Svetog trojstva) velika jedilnica južno od cerkve obzidje z enajst stolpi, od katerih je največji Despotov stolp (kula) severno od cerkve

Med več stoletno osmansko okupacijo Srbije je bil samostan večkrat opustošen in razrušen. S cerkve je bila odstranjena svinčena streha. Cerkev je brez nje ostala več kot sto let, zato sta v njej nepovratno propadli dve tretjini stenskih poslikav.

Zahodni del cerkve, tako imenovano preddverje (narteks), je bilo med eno od eksplozij v 18. stoletju težko poškodovano in kasneje znova sezidano. Mozaik iz grobega raznobarvnega kamenja se je, na srečo, ohranil.

15. aprila 2010 je Republika Srbija nominirala samostan Manasija za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine v Evropi.Manastir Manasija na stranicama UNESCO-a. Pridobljeno 5. junija 2013.

Arhitektura Arhitekturno cerkev pripada moravski šoli. Tloris je v obliki cvetličnega grškega križa, kombiniranega s trilistom. Dvanajststrana kupola nad osrednjim prostorom počiva na štirih prostostoječih stebrih. Na vzhodnem koncu sta ena velika in dve majhni apsidi, medtem ko dve veliki korni školjki obdajata oltar. Nad vogali cerkve so štiri majhne osmerokotne kupole. Narteks je sestavljen iz devetih lokov. Nad osrednjim lokom je še ena kupola, ki počiva na štirih stebrih. Cerkev je bila zgrajena iz klesancev in tankih maltnih posteljah. Fasadna dekoracija vključuje nizke pilastre, vstavljene kolonete in apside ter friz majhnih slepih arkad na konzolah, ki potekajo pod strešnim vencem. V notranjosti so v narteksu ohranjena originalna tla, izdelana iz marmornih ploščic v različnih barvah.

Freske thumb|Sveti vojščaki, detajl freske iz Manasije

Poslikave (srbsko živopis ali slikopis) v Manasiji spadajo v sam vrh srbskega srednjeveškega slikarstva. Med ohranjenimi freskami je najzanimivejša ktitorska (donatorska) slika na zahodnem zidu glavnega dela cerkve, na kateri despot Stefan v eni roki drži ustanovno listino samostana, v drugi pa maketo samostana. Despot nosi vladarsko opravo z vladarskimi insignijami (simboli).

Na južnem in severnem zidu so v nišah veličastne podobe svetih vojščakov, prizori iz Kristusovega življenja in evangelijev. V prostorni kupoli je 24 portretov starozaveznih prerokov in patriarhov. Dve kompoziciji pokrivata celoten prvi in ​​drugi register v oltarju: prva predstavlja Poklon Jagnjeta, druga pa Obhajilo apostolov, v kateri je v zadnji vrsti tudi prvi srbski nadškof Sveti Sava. Na stebrih so dobro ohranjeni medaljoni s poprsji prosvetiteljev, med katerimi sta tudi nadangel Mihael (na južnem stebru) in sveti Peter Aleksandrijski (na severnem stebru). Obok nad glavnimi vrati vsebuje sliko Duš pravičnih, ki jih drži božja roka. Na levi in ​​desni sta upodobljena preroka David in Salomon.

V pisnih virih so podatki, da je bila Manasija opustošena leta 1439, 1456, 1476 in 1734 in obnovljena leta 1735, 1806, 1810 in 1845. Leta 1956 je Zavod za zaščito spomenikov kulture SR Srbije izvedel obsežna konzervatorsko-restavratorska dela, vključno s čiščenjem in konzerviranjem fresk.

Arheologija Arheološka ekipa iz Združenega kraljestva pod vodstvom Marina Brmbolića je v jugozahodnem delu samostanskih tal odkrila posmrtne ostanke osebe, za katero nekateri trdijo, da je despot Stefan Lazarević. Primerjava DNK z ostanki njegovega očeta, kneza Lazarja, je potrdila, da posmrtni ostanki pripadajo dvema tesno sorodnima osebama. Vendar ni dvoma, da je bil Stefanov brat Vuk pokopan v Manasiji in da bi posmrtni ostanki lahko bili prav tako njegovi. Srbska pravoslavna cerkev je že uradno razglasila posmrtne ostanke v samostanu Koporin za manjšo zapuščino despota Stefana.

Sklici

Zunanje povezave

UNESCO Tentative List Process - Fortified Manasija Monastery Mednarodni viteški festival - Just Out - Manasija Slika fresk v samostanski cerkvi Svete Trojice Blago Manasija - zbirka

Kategorija:Samostani v Srbiji