sličica|350x350_pik| Vojna krajina. Hrvaška vojna krajina ( ali ) je bilo okrožje Vojaške meje, ozemlje v Habsburški monarhiji, najprej v času avstrijskega cesarstva in nato v času Avstro-Ogrske.

Zgodovina Ustanovljena v poznem 16. stoletju iz dežel habsburške kraljevine Hrvaške, je bila sprva nominalni del tega kraljestva, ki je bila leta 1627 premeščena pod neposredno cesarsko oblast kot del Vojne krajine. Meja je bila ob razmejitvi z Osmanskim cesarstvom. V obmejnem pasu so cesarji obljubljali svobodno zemljo in svobodo veroizpovedi ljudem, ki so prišli na območje, kjer so bili večinoma Hrvati, Srbi in Vlahi.Traian Stoianovich; (1992), Balkan Worlds: The First and Last Europe: The First and Last Europe p. 152; Routledge, Noel Malcolm; (1996), Bosnia: A Short History p. 98; NYU Press, Ferenc VÉGH; (2017), University of Pécs Institute of History, The Contribution of the Hungarian Historiography to the Research on the "Military Frontier" in the Early Modern Period (16th-17th Centuries), {The Habsburg government in this way came to relatively cheap military force using the South Slavic (Croatian, Vlach, Serbian) grencers} #page= 169Ivo Banac; (1984) The National Question in Yugoslavia: Origins, History, Politics p. 43; Cornell University Press, Karl Kaser; (2012) Household and Family in the Balkans: Two Decades of Historical Family Research at University of Graz p. 123-124; LIT Verlag, V zameno so imeli ljudje, ki so živeli na tem območju, dolžnost, da se vojaško borijo za cesarstvo in zaščitijo zemljo. Leta 1630 je cesar Ferdinand II sprejel zakone Statuta Valachorum.Statuta Walachorum Znano je bilo, da so morali vojaki služiti vojaški rok od 16. do 66. leta. Konec 17. stoletja je Habsburško kraljestvo Hrvaška razširilo svoje meje, tako da se je ozemlje hrvaške vojne krajine razširilo tudi na nekatera nekdanja osmanska ozemlja na vzhodu. Leta 1783 je bila dana pod enoten nadzor hrvaškega glavnega poveljstva s sedežem v Zagrebu.Gunther Erich Rothenberg: The Military Border in Croatia, 1740-1881: a study of an imperial institution, University of Chicago Press, 1966, p. 63 Vojna krajina je bila demilitarizirana 8. avgusta 1873. Hrvaška vojna krajina je obstajala do 15. julija 1881, ko je bila ukinjena in vključena v Kraljevino Hrvaško-Slavonsko (tako kot slavonsko).

Geografija Ta del vojne krajine je vključeval geografske regije Liko, Kordun, Banovino in je mejil na Jadransko morje na zahodu, Beneško republiko na jugu, Habsburško kraljestvo Hrvaško na severozahodu, Otomansko cesarstvo na jugovzhodu, Habsburška Kraljevina Slavonija na vzhodu in Habsburška Kraljevina Madžarska na severu.

Segala je do Slavonske vojne krajine ob sotočju reke Une v Savo. Tako kot preostala vojna krajina je v poznem 19. stoletju prenehala obstajati kot politična enota.

Sekcije Hrvaška vojna krajina je vključevala tri generalna poveljstva ( ) sekcije, ki so bile razdeljene na osem polkov: 

Glavno poveljstvo Varaždin Križevški polk N°V Đurđevaški polk N°VI Glavno poveljstvo Karlovec Liški polk št. I Otočaški polk št. II Ogulinski polk št. III Slunjski polk N°IV Glavno poveljstvo Zagreb Glinski polk št. X Petrinjski polk št. XI

Demografija Leta 1802 je ocenjeno prebivalstvo sestavljalo:Mladen Lorković, Narod i zemlja Hrvata, page 86

195.300 rimokatolikov 180.800 pravoslavnih kristjanov

Leta 1820 je ocenjeno prebivalstvo hrvaške vojne krajine vključevalo:Dr Tomislav Bogavac, Nestajanje Srba, Niš, 1994, page 196.

207.747 katoličanov 198.728 pravoslavnih kristjanov

Po mnenju madžarskega statistika Eleka Fényesa je leta 1840 hrvaška vojna krajina naseljevala 498.947 ljudi, etnična struktura pa je bila:Elek Fényes, Magyarország statistikája, Trattner-Károlyi, Pest 1842, page 50

258.454 Hrvatov 240.493 Srbov

Prvi sodobni popis iz leta 1857 je zabeležil vero prebivalstva hrvaške vojne krajine kot sledi:Statistische übersichten über die bevölkerung und den viehstand von Österreich nach der zählung vom 31. october 1857, page 172

285.344 rimokatolikov 253.429 pravoslavnih kristjanov 5433 vzhodnih katoličanov

74,8 % aktivnega prebivalstva v hrvaško-slavonski vojni krajini je bilo zaposlenih v kmetijstvu, 18,63 % neaktivnih vojakov, 3,11 % pa jih je delalo v industriji.Mariann Nagy - Croatia in the Economic Structure of the Habsburg Empire in the Light of the 1857 Census, p. 88

Poglej tudi

Slavonska vojna krajina Banatska vojna krajina Kraljevina Hrvaška (Habsburška) Kraljevina Hrvaška-Slavonija Stoletna hrvaško-osmanska vojna

Sklici

Dodatni viri

Kategorija:Zgodovina Hrvaške