Pjasti (poljsko Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.FamilyTreeDNA – Genetic Testing for Ancestry, Family History & Genealogy. www.familytreedna.com. Pridobljeno 22. junija 2019. Prvi dokumentirani poljski monarh je bil vojvoda Mješko I. (okoli 930–992).Ring, Trudy; Watson, Noelle; Schellinger, Paul (28. oktober 2013). Northern Europe: International Dictionary of Historic Places. Routledge. ISBN 9781136639517. Vladavina Pjastov na Poljskem se je končala leta 1370 s smrtjo kralja Kazimirja III. Velikega.
Veje Pjastov so še naprej vladale v vojvodini Mazoviji in v vojvodinah Šlezije, dokler ni leta 1675 umrl zadnji moški šlezijski Pjast. Pjasti so sklepali zakonske zveze z več plemiškimi rodbinami Evrope in imeli številne visoke položaje, nekatere tudi v Svetem rimskem cesarstvu. Jagelonski kralji po Ivanu I. Albertu so bili po ženski liniji potomci hčerke kralja Kazimirja III.
Izvor imena Zgodnji poljski vojvode in kralji so zase trdili, da so potomci pollegendarnega Pjasta Kolarja (poljsko Piast Kołodziej),Ulwencreutz, Lars (2013). Ulwencreutz's the Royal Families in Europe. str. 191. ISBN 9781304581358. prvič omenjenega v Cronicae et gesta ducum sive principum Polonorum (Letopisi in dejanja poljskih vojvod in knezov), ki jih je okoli leta 1113 napisal Gallus Anonimus. Naziv "dinastija Pjasti" se je prvič pojavil šele v 17. stoletjuEncyklopedia Powszechna. PWN Warsaw 1975, vol. III. str. 505."Piast Dynasty". Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 30. marca 2011. v zgodovinskem delu poljskega zgodovinarja Adama Naruszewicza, v sodobnih virih pa se ni uporabljal.Juliusz Bardach (1957). Historia państwa i prawa Polski do roku 1795: Bardach, J. Historia państwa i prawa Polski do połowy XV wieku. Państwowe Wydawn. Naukowe. str. 68.Jacek Hertel (1980). Imiennictwo dynastii piastowskiej we wcześniejszym średniowieczu. Państwowe Wydawn. Naukowe. str. 31, 160. ISBN 978-83-01-01662-3.
Zgodovina thumb|250px|left|Cronicae et gesta ducum sive principum Polonorum Prvi Pjasti, verjetno Poljani, so se pojavili okoli leta 940 v trdnjavi Giecz na ozemlju Velikopoljske.Gniezno czy Giecz, czyli skąd pochodzi dynastia?. Historia: Poszukaj. Pridobljeno 22. junija 2019. Kmalu zatem so svojo rezidenco preselili v Gniezno, kjer je knez Mješko I. od okoli 960 vladal Civitas Schinesghe (poljsko Ziemia Polska). Pjasti so nekaj časa vladali tudi Pomorjanskem, Češki in Lužici, pa tudi Ruteniji in ogrski Spiški regiji na današnjem vzhodnem Slovaškem. Vladar se je naslavljal z vojvoda ali kralj, odvisno od njegove moči.
Poljska monarhija se je morala soočati z ekspanzionistično politiko Svetega rimskega cesarstva na zahodu, kar je povzročilo krhko sožitje. Mješko I., Kazimir I. Obnovitelj in Vladislav I. Herman so poskušali zaščititi poljsko državo s pogodbami, prisegami zvestobe in zakonskimi zvezami s cesarskimi otonskimi in salijskimi dinastijami. Poljski sosedje so bili češka dinastija Přemyslidov, ogrski Árpádovci in njihovi anžujski nasledniki, Kijevska Rusija, kasneje tudi država Tevtonskega viteškega reda in Velika litovska kneževina.
thumb|250px|right|Poljska pod Pjasti okoli leta 1020
Položaj Pjastov je odločilno poslabel zaradi razdrobitve po oporoki Boleslava III. Krivoustega iz leta 1138. Poljska država se je za skoraj 150 let razbila na več vojvodin, pri čemer se je vojvoda Pjast proti formalno veljavnemu načelu agnatskega statusa boril za prestol v Krakovu, glavnem mestu Malopoljske province. Številni vojvode, med njimi Mješko III. Stari, Vladislav III. Tankonogi in Lešek I. Beli, so bili okronani, vendar so bili kmalu zatem strmoglavljeni. Starejša veja šlezijskih Pjastov, potomcev vojvode Vladislava II. Izgnanca, najstarejšega sina Boleslava III. Krivoustega, je vladala samostojno in bila od 14. stoletja vazal češke krone.
Potem ko sta leta 1370 izumrli poljska kraljeva linija in mlajša veja Pjastov, je poljska krona pripadla ogrskemu kralju Ludviku I. Anžujskemu, sinu Elizabete Pjast, sestre pokojnega kralja Kazimirja III. Mazovska veja Pjastov je izumrla s smrtjo vojvode Janusa III. leta 1526. Zadnji vladajoči vojvoda Šlezijskih Pjastov je bil Jurij Viljem Legniški, ki je umrl leta 1675. Njegov stric Avgust Legniški, zadnji moški Pjast, je umrl leta 1679. Zadnja zakonita dedinja, vojvodinja Karolina Legniško-Brieška, je umrla leta 1707 in je pokopana v Trzebniški opatiji.
Svoje rodoslovje so z dinastijo Pjastov povezovale številne rodbine, kot so nezakonski potomci šlezijskega vojvode Adama Venčeslava Cieszynskega (1574–1617),
Grb Okoli leta 1295 je Przemysł II. uporabil grb z belim orlom, ki se je kasneje štel za grb Pjastov ali Pjastovskega orla.Górczyk, Wojciech. Półksiężyc, orzeł, lew i smok. Uwagi o godłach napieczętnych Piastów. Šlezijski Pjasti so v 14. stoletju orlu dodali polmesec s križem. Njihov grb je kasneje postal grb Vojvodine Šlezije.
Vladarji Legendarni vojvode Poljanov Slika Ime Naslov Vladanje Komentar Popiel Latinsko: Semovit filius Past Ckosisconis vojvoda 9. stoletje Legendarni vladar Poljanov 100px Pjast Kolar Poljsko: Piast Kołodziej Latinsko: Past Ckosisconis, Pazt filius Chosisconisu vojvoda 9. stoletje Legendarni vladar Poljanov, sin Hošciska, oče Sjemovita, ustanovitelj dinastije 100px Sjemovit Ziemowit vojvoda 9. stoletje Polegendarni vladar Poljanov, sin Pjasta Kolarja in Rzepihe 100px Lestek Leszek, Lestko vojvoda 9.-10. stoletje Polegendarni vladar Poljanov, sin Sjemovita 100px SjemomislZiemomysl vojvoda 10. stoletje Pollegendarni vladar Poljanov, sin Lešeka
Vojvode in kralji Poljske Slika Ime Naslov Vladanje Komentar 100px Mješko I. Mieszko I vojvoda ok. 960 –992 Sin Zjemomisla, prvi krščanski vladar, Misico, dux Wandalorum 100px Boleslav I. Hrabri Bolesław I Chrobry (Wielki) vojvoda, kralj Kot vojvoda: 992–18. april 1025Kot kralj:18. april 1025–17. junij 1025 Sin Mješka I. in Dobrave Češke, prvi kronani kralj Regnum Sclavorum, Gothorum sive Polonorum 100px Mješko II. Lambert Mieszko II Lambert kralj 1025–1031 Sin Boleslava I. in Emnilde Lužiške 100px Bezprim Bezprym vojvoda 1031–1032 Sin Boleslava I. in Judite Ogrske (sporno) 100px Oton Boleslavovič Otto Bolesławowic vojvoda 1032–1032/1033 Po očetovi smrti je bil prisiljen pobegniti v Nemčijo. Po porazu svojega brata Mješka II. Lamberta se je leta 1032 vrnil in zavladal v delu Poljske in kmalu zatem umrl. 100px Ditrik Dytryk vojvoda ali naslovni vojvoda 1032–1032/1033 Vnuk Mješka I. in Ode Haldenslebenske. Njegova usoda pred letom 1032 ni znana. Leta 1032 mu je cesar Konrad II. podelil del Poljske, verjetno Velikopoljsko. Po smrti Otona Boleslavoviča je bil po letu 1033 verjetno izgnan iz države. 100px Mješko II. Lambert Mieszko II Lambert vojvoda 1032–1034 100px Boleslav Pozabljeni Bolesław Zapomniany vojvoda 1034–1038 /1039 Pollegedaren, njegov obstoj je sporen. Kot vladar naj bi bil izjemno okruten in zato umorjen in obsojen na damnatio memoriae. 100px Kazimir I. Obnovitelj Kazimierz I Odnowiciel vojvoda 1039–1058 Sin Mješka II. in Riheze Lotarinške 100px Boleslav II. Velikodušni/Smeli Bolesław II Szczodry/Śmiały vojvoda, kralj Kot vojvoda: 1058-1076Kot kralj: 1076-1079 Sin Kazimirja I. in Marije Dobronjege Kijevske 100px Vladislav I. Herman Władysław I Herman vojvoda 1079–1102 Sin Vladislava I. in Przeclave Pravdzicke (sporno) 100px Zbignjev Zbygniew vojvoda 1102–1107 Veljal je za nezakonskega sina in so mu zato namenili cerkveno kariero. Bil je izgnan in po vrnitvi na Poljsko vladal severnemu delu države. Med vojno z bratom je bil ponovno izgnan. Po drugi vrnitvi je dobil manjšo domeno, bil oslepljen in kmalu zatem umrl. 100px Boleslav III. Krivousti Bolesław III Krzywousty vojvoda 1107–1138 Sin Vladislava I. in Judite Češke
Veliki vojvode Poljske (razdrobljeno kraljestvo) Slika Ime Naslov Vladanje Komentar 100px Vladislav II. Izgnanec Władysław II Wygnaniec veliki vojvoda 1138 –1146 Sin Boleslava III. in Zbislave Kijevske, vojvoda Šlezije, izgnan 100px Boleslav IV. Kodravi br> Bolesław Kędzierzawy veliki vojvoda 1146–1173 Sin of Boleslava III. in Salomee Berške, tudi vojvoda Mazovije 100px Mješko III. Stari Mieszko III Stary veliki vojvoda 1173–1177 Sin Boleslava III. in Salome, tudi vojvoda Velikopoljske 100px Kazimir II. Pravični Kazimierz II Sprawiedliwy veliki vojvoda 1170 –1190 Sin Boleslava III. in Salomee, tudi vojvoda Wiślice in Sandomierza 100px Mješko III. Stari Mieszko III Stary veliki vojvoda 1190–1190 Ponovno 100px Kazimir II. Pravični Kazimierz II Sprawiedliwy veliki vojvoda 1190-1194 Ponovno 100px Lešek I. Beli Leszek Biały veliki vojvoda 1194–1198 Sin Kazimirja II. in Helene Znojmske,tudi vojvoda Sandomierza 100px Mješko III. Stari Mieszko III Stary veliki vojvoda 1198–1199 Ponovno 100px Lešek I. Beli Leszek Biały veliki vojvoda 1199–1199 Ponovno 100px Mješko III. Stari Mieszko III Stary veliki vojvoda 1199–1202 Ponovno 100px Vladislav III. Tankonogi Władysław III Laskonogi veliki vojvoda 1202–1202 Sin Mješka III. in Evdoksije Kijevske,tudi vojvoda Velikopoljske 100px Lešek I. Beli Leszek Biały veliki vojvoda 1202–1210 Ponovno 100px Mješko IV. Krivonogi Mieszko I Plątonogi veliki vojvoda 1210–1211 Sin Vladislava II. in Agneze Babenberške, tudi vojvoda Šlezije 100px Lešek I. Beli Leszek Biały veliki vojvoda 1211–1225 Ponovno 100px Henrik I. Bradati Henryk I Brodaty veliki vojvoda, 1225–1225 Vnuk Vladislava II., sin Boleslava I. Visokega in Kristine, tudi vojvoda Šlezije 100px Lešek I. Beli Leszek Biały veliki vojvoda 1225–1227 Ponovno 100px Vladislav III. Tankonogi Władysław III Laskonogi veliki vojvoda 1227–1229 Sin Mješka III. in Evdoksije Kijevske,tudi vojvoda Velikopoljske 100px Konrad I. Mazovski Konrad I Mazowiecki veliki vojvoda 1229–1232 Sin Kazimirja II. in Helene Znojmske, tudi vojvoda Mazovije 100px Henrik I. Bradati Henryk I Brodaty veliki vojvoda 1232–1238 Ponovno 100px Henrik II. Pobožni Henryk II Pobożny veliki vojvoda 1238–1241 Sin Henrika I. in svete Hedvike Andeške (Šlezijske), tudi vojvoda Vroclava in Velikopoljske, padel v bitki pri Legnici 100px Boleslav II. Rogati Bolesław II Rogatka veliki vojvoda 1241–1241 Sin Henrika II. in Ane Češke, tudi vojvoda Šlezije 100px Konrad I. Mazovski Konrad I Mazowiecki veliki vojvoda 1241–1243 Ponovno 100px Boleslav V. Sramežljivi Bolesław Wstydliwy veliki vojvoda 1243–1279 Sin Leška Belega in Grzimislave Luške 100px Lešek II. Črni Leszek Czarny veliki vojvoda 1279–1288 Po očetovi strani vnuk Konrada I. Mazovskega in po materini strani vnuk Henrika II., sin Kazimirja I. Kujavskega in Konstance Vroclavske 100px Boleslav II. Mazovski veliki vojvoda 1288–1288 Vnuk Konrada I. Mazovskega, vojvoda Mazovije 100px Henrik IV. Pravični Henryk IV Prawy veliki vojvoda 1288–1289 Po očetovi strani vnuk Henrika II., po materini strani vnuk Henrika I., sin Henrika III. Belega in Judite Mazovske, vojvoda Spodnje Šlezije 100px Boleslav II. Mazovski veliki vojvoda 1289–1289 Vnuk Konrada I. Mazovskega, sin Kazimirja I. Kujavskega in Eufrozine Opolske 100px Vladislav I. Kratki Władysław I Łokietek veliki vojvoda 1289–1289 Vnuk Konrada I. Mazovskega, sin Kazimirja I. Kujavskega in Eufrozine Opolske 100px Henrik IV. Pravični Henryk IV Prawy veliki vojvoda 1289–1290 Ponovno
Kralj Poljske (poskusi ponovne združitve) Slika Ime Naslov Vladanje Komentar 100px Przemisl II. Premyslas, Premislaus veliki vojvoda, kralj Kot veliki vojvoda: 1290–1291 Kot kralj: 1295-1296 Vnuk Henrika II., sin Przemisla I. in Elizabete Vroclavske, tudi vojvoda Poznana, Velikopoljske in Pomorjanske
Kralja Poljske (združeno kraljestvo) Slika Ime Naslov Vladanje Komentar 100px Vladislav I. Kratki Władysław I Łokietek kralj 1320–1333 Ponovno, ponovno združena Kraljevina Poljska 100px Kazimir III. Veliki Kazimierz III Wielki kralj 1333–1370 Sin Vladislava I. in Jadvige Kališke, eden o največjih poljskih vladarjev
Ženske predstavnice dinastije Kraljice žene 250px|right|thumb|Denar Princes Polonie, 11. stoletje (obdobje Boleslava I. Hrabrega), je bile den od najbolj prepoznanih kovancev v zgodovini Poljske