thumb|Hipokavst v zavetju malih term Cambodunum je bilo ime cesarskega rimskega mesta na območju današnjega mesta Kempten v Allgäu. V zgodnjem in visokem cesarskem obdobju je bil Cambodunum eno najpomembnejših rimskih mest v provinci Retiji in verjetno prvo glavno mesto province pred Augsburgom (Augusta Vindelicorum).Gerhard Weber in: Gerhard Weber (Hrsg.): Cambodunum-Kempten. Mainz 2000, S. 43f.; Wolfgang Czysz in: Die Römer in Bayern. 1995, S. 200; Tilmann Bechert u. a. (Hrsg.): Orbis Provinciarum. Die Provinzen des römischen Reiches. Einführung und Überblick. Mainz 1999, S. 152. Zaradi najzgodnejše pisne omembe mesta v Nemčiji lahko Kempten štejemo med najstarejša mesta v Nemčiji, poleg Trierja (Augusta Treverorum) in Kölna (Colonia Claudia Ara Agrippinensium). Izkopani in obnovljeni ostanki rimskega mesta so na mestu predstavljeni kot Arheološki park Cambodunum (APC). Nekatere najdbe z okolice mesta so bile razstavljene tudi v Rimskem muzeju Zumsteinhaus v Kemptnu, po zaprtju leta 2015 pa so jih preselili v depoje mestne arheologije Kempten. Poznorimsko utrdbeno naselje v dolini reke zahodno od cesarskega mesta se je imenovalo Cambidanum.
Lega thumb| Načrt rimske naselbine v današnji mestni pokrajini Kempten Jedro zgodnje in srednje cesarske naselbine je bilo na Lindenbergu, prodnati terasi iz ledene dobe na vzhodnem visokem bregu Illerja (Hilara). Ni jasno, ali trenutni rob terena ustreza starodavnim zahodnim mejam mesta. To bi se lahko izgubilo zaradi znakov erozije. Preverljiva širitev naselja je približno 500 krat 700 m.
V pozni antiki so preostalo naselje preselili v lažje obrambni Burghalde pod zaščito vojaškega tabora.
Različni namigi kažejo na potek Illerja zahodno od Burghaldea do začetka 14. stoletja našega štetja. V prid govorijo najdbe dvanajstih hrastovih debel z območja mestnega trga, ki verjetno izvirajo z mostu. Z dendrokronologijo bi jih lahko datirali v vladavino cesarja Tiberija. K temu lahko dodamo še deblo breze iz C14 in različne majhne rimske najdbe v aluvialnih in gramoznih plasteh pod današnjim starim mestnim jedrom. thumb| Lokacija Cambodunuma v provinci Retija thumb|APC – rekonstruirani temelji bazilike thumb|hochkant| Predstavitev v Notitia dignitatum. Risba ne prikazuje nobenih pravih stavb, Cambidano v srednji črti na desni..
Ime Cambodunum naj bi bilo tudi nekdanje ime Champéon (Cambdonno, Cambidonno, 9. stoletje) in Chambezon (Chambedon, 11. stoletje) v Franciji in kraj v Angliji blizu Leedsa. Ime je keltskega izvora in je sestavljeno iz elementov cambo- za "krivulja", "zanka, meander" (kot staroirski camb, camm za "krivulja, ukrivljen", bretonski comb za "ukrivljen, kriv") in -dunon (*dūnon) za "trdnjava, grad, gora" (kot staroirski dún za "trdnjava, utrdba", valižanski dinas za "mesto", bretonski din). Keltsko -dunon je verjetno povezano z germanskim *tūna (angleško -ton, town, nemško Zaun).Xavier Delamarre, Dictionnaire de la langue gauloise. Une approche linguistique du vieux-celtique continental, Collection des Hespérides, Errance 2003, ISBN 2-87772-237-6, S. 100, 154–156 f. Ime današnjega mesta Kempten izhaja neposredno iz latinskega imena.
Zgodovina Izvor Mesto je v pisnih virih prvič omenil Strabon kot Kandobounon.Strabon 4, 206, vermutlich ein Schreibfehler in der Florentiner Handschrift, siehe Gerhard Weber 1995, S. 109. Ime dodatno potrjujejo omembe Klavdija Ptolemaja kot Kambodounon (Καμβοδουνον) Claudius Ptolemäus, Geographike Hyphegesis 2,12,3, v Tabula Peutingeriana (Camboduno), Itinerarium Antonini (Campoduno) Itinerarium Antonini 237. in Notitia dignitatum (Cambidano). Napisi so na voljo z odkritjem miljnika iz nekdanjega samostana Isnya Camb(oduno) CIL 03 05987 (p 1863, 2328,50)[ https://db.edcs.eu/epigr/epi_einzel.php?s_sprache=de&p_belegstelle=CIL+03%2C+05987+%28p+1863%2C+2328%2C50%29&r_sortierung=Belegstelle], 201 n. Chr.in nagrobnika iz Budimpešte.Camboduno CIL 03 15162 , erste Hälfte des zweiten Jahrhunderts n. Chr. Ime se je ohranilo do 18. stoletja v obliki Kampidonije na talerjih knežjega samostana Kempten.
Zgodnje in srednje cesarsko obdobje Po omembi geografa Strabona je bila keltska naselbina Cambodunum prestolnica civitas plemena Vindelici, ki se je naselilo leta 15 pr. n. št. in so prišli pod rimsko oblast s podrejanjem vznožja Alp s strani Druza in Tiberija v okviru Avgustove kampanje v Alpah.Strabon 4, 206. V nasprotju s tem pisnim virom ni dokazov o predrimski naselbini tega časa na območju poznejšega rimskega mesta. Čeprav obstajajo najdbe iz precej zgodnejšega obdobja žarnih grobišč (1200 do 750 pr. n. št.), ni sledov naselbin iz poznega latenskega obdobja, ki je neposredno pred rimsko okupacijo.Gerhard Weber: Die polis Kambodounon. In: Gerhard Weber (Hrsg.): Cambodunum-Kempten. Mainz 2000, S. 19.
Vzponu mesta v 1. stoletju je prispevala njegova lega na glavnih cestah, zlasti povezava prek Chura in lokalnih alpskih prelazov v Italijo ter do Bodenskega jezera in rimskega Brigantuima (sodobni Bregenz) po rimski cesti iz Kemptna v Bregenz. Ob Illerju preko Caelius Mons, današnjega Kellmünza, je ena dosegla Donavo na severu pri Günzburgu (Guntia). Rimska cesta je vodila proti vzhodu do reke Lech, ki jo je dosegla blizu Epfacha (Abodiacum) (povezava na Via Claudia Augusta).
Prve lesene stavbe v Cambodunumu lahko zasledimo že v času Tiberijeve vladavine, kamnite so iz klavdijanskega obdobja. Po vladavini Antonina Pija skorajda ni nobenih dokazov o novogradnjah ali predelavah, gradbena dejavnost pa je verjetno postopoma zamrla.
Od leta 1885 so na Lindenbergu odkrili stene forumskega kompleksa z baziliko in svetim prostorom. Kompleks priča o visoki stopnji občinske samouprave, če ni bil niti sedež deželnega parlamenta, ki doslej ni bil v Retiji. To tezo potrjuje odkritje galsko-rimskega templja na zahodnem delu planote, ki je morda služil kot osrednje svetišče. Poleg tega sta na severovzhodu izkopana dva termalna kompleksa, vendar velik del civilne naselbine ni raziskan. Obrobje mesta, predmestja in pokopališča iz 2. in 3. stoletja so večinoma neznani. Zato je težko razmišljati o velikosti in populaciji Cambodunuma.
Pozna antika Pod stalnim pritiskom nemških vdorov je bilo mestno naselje na Lindenbergu opuščeno najkasneje do konca 3. stoletja. Prebivalstvo je poiskalo zaščito na terasi brez poplav vzhodno od Illerja pod tako imenovanim Burghaldeom, grebenom zemlje, ki se dviga približno 25 m nad Illertal. Močno zmanjšano naselje je bilo zdaj bolje zaščiteno na terasi. Poleg tega je bil postavljen približno 1,8 m širok zid, katerega potek je zaradi srednjeveške in moderne nadzidanosti le na zahodu.Zu Kempten/Cambidanum in der Spätantike siehe Gerhard Weber: Kempten – Cambidano in spätrömischer Zeit. In: Karl-Josef Gilles, Clive Bridger (Hrsg.): Spätrömische Befestigungsanlagen in den Rhein- und Donauprovinzen. Archaeopress, Oxford 1998 ISBN 0-86054-887-2 (British Archaeological Reports Intern. Ser. 704), S. 137–141; Jochen Garbsch: Der spätrömische Donau-Iller-Rhein-Limes (Kleine Schriften zur Kenntnis der römischen Besetzungsgeschichte Südwestdeutschlands 6), Stuttgart 1970, bes. S. 14f.; Michael Mackensen: Cambidanum – eine spätrömische Garnisonsstadt an der Nordwestgrenze der Provinz Raetia secunda. In: Gerhard Weber (Hrsg.): Cambodunum-Kempten. 2000, S. 134–146; derselbe: Raetia Secunda – neue Festungsbauten und das spätrömische Heer in Nordraetien. In: C. Sebastian Sommer (Hrsg.): Archäologie in Bayern, Fenster zur Vergangenheit. Pustet, Regensburg 2006, ISBN 3-7917-2002-3, S. 218–222.
Najdbe s teh območij so redke. Najpomembnejša poznoantična najdišča v Kemptnu so grobišča severno od poznoantičnega naselja in na zahodnem bregu reke Iller (»na Keckwiese«). Od teh je slednje zaradi močne prevlade ženskih pokopov bolj verjetno razvrščeno med civilne.Michael Mackensen: Das römische Gräberfeld auf der Keckwiese in Kempten. Kallmünz 1984 (= Materialhefte zur Bayerischen Vorgeschichte 34), S. 196 und 200.
Z izgubo Agri decumates je Kempten postal obmejno mesto. Cesarska meja je potekala ob reki od Kemptna do ustja reke Iller. Najverjetneje je bil oddelek Legio III Italica, omenjen v Notitia dignitatum, nameščen na višjem območju Burghalde (0,7 ha). Utrdba je bila vključena v poznorimsko mejno obrambo na tako imenovanem Donava-Iller-Ren-Limes. V nasprotju z limesom srednjega cesarskega obdobja so bile obmejne utrdbe precej manjše, a utrdbeno prilagojene okolici. Jasne primere takšnih utrdb bi lahko arheološko preučili v dveh sosednjih utrdbah Isny (Vemania) in Kellmünz (Caelius Mons).
Začetek stacioniranja na Kemptener Burghalde lahko postavimo v čas Dioklecijanove reforme okoli leta 300. Vojaška najdba iz majhne hiše dokazuje prisotnost vojakov v začetku 5. stoletja. Vojaški garnizon bi moral biti opuščen najkasneje do sredine stoletja.Michael Mackensen: Cambidanum – Eine spätrömische Garnisonsstadt an der Nord-Westgrenze der Provinz Raetia secunda. In: Gerhard Weber (Hrsg.): Cambodunum-Kempten. 2000, S. 146. thumb|Odlomek reliefa iz "forumskih ruševin" starejšega foruma.
Zgodovina raziskav Prva ciljna arheološka izkopavanja v Kemptnu je leta 1885 opravil trgovec August Ullrich. Nadaljnja izkopavanja je do leta 1911 izvajalo združenje za starine Allgäu, ustanovljeno leta 1884. Od leta 1912 do 1935 jih je nadaljeval bavarski državni urad za ohranjanje spomenikov pod vodstvom Paula Reineckeja. Proti protestom mednarodnega ohranjanja spomenikov je velik del arheoloških spomenikov rimskega mesta na Lindenbergu postal žrtev takratnih gradbenih ukrepov pod županom Ottom Merktom. Izkopavanja so omogočila prvič sliko strukture naselja na Lindenbergu.
Grobišče Auf der Keckwiese je bilo izkopano med letoma 1952 in 1967. Od leta 1961 so bile najdbe iz rimskega obdobja predstavljene v Rimskem muzeju v Zumsteinhaus v Kemptnu. Mesto Kempten že od leta 1982 spodbuja raziskave rimskega mesta z ustanovitvijo pisarne za mestno arheologijo. Ta urad je bil zaradi varčevanja denarja ukinjen, njegova dejavnost pa se je prenesla na prostore kulturnega urada. Več nadaljnjih preiskav, vključno z galo-rimskim tempeljskim okrožjem v letih 1983/86, je služilo za vzpostavitev Arheološkega parka Cambodunum (APC). Ta je bil odprt oktobra 1987 s prvim oddelkom (galo-rimsko tempeljsko okrožje). thumb| Maketa foruma, pogled z mestne strani.
Rimske stavbe Ulični sistem mesta je bil postavljen vzdolž osrednjega dekumana, ki je izhajal iz oltarja v svetem predelu foruma. S tako imenovano Thermenstraße je kardo dokazan pod pravim kotom na decuman. Od stanovanjskih objektov v mestu je bilo ugotovljenih več novejših kamnitih faz gradnje, zlasti v središču. Devet kompleksov je mogoče identificirati kot insule, ki so bile široke 20–45 m in dolge do 80 m. Zahodno od foruma je bilo majhno predmestje tako imenovanih hiš tipa Casa a striscia. Rokodelska podjetja, zlasti lončarstvo, so se naselila na obrobju mesta.
Forum in bazilika Forum, ki dominira v mestni pokrajini, ni nastal naenkrat. Pred »starejšim forumom« kot prvo kamnito gradbeno fazo sta bili ena ali dve leseni gradnji, ki sta bili določeni z izkopavanji leta 1985 na območju bazilike. Starejši forum je bil v bistvu izkopan leta 1885/86. Kompleks je vključeval prostostoječo baziliko (sprva 49,5 × 25 m) in stavbo z večjim sklopom prostorov, ki naj bi veljala za upravni in zborni prostor. Na jugovzhodu je mejilo sveto območje. Obdan je bil z zidom, ki je zapiral površino 600 × 800 rimskih čevljev. V središču je zaznati oltarno stavbo velikosti 8,4 × 12 m. Stavbe so imele okrašene marmorne obloge in slike. Njegovi deli so bili odkriti kot "ostanki foruma" v drugih okrožjih.