sličica| Potencialna širitev Evropske unije obravnava države, ki so izkazale interes za pridružitev k Evropski uniji. Priznanih je sedem kandidatk za članstvo v Evropski uniji: Turčija (prošnja vložena leta 1987), Severna Makedonija (leta 2004), Črna gora (2008), Albanija (2009), Srbija (2009), Ukrajina (2022) in Moldavija (2022). Kosovo (čigar neodvisnosti ne priznava pet držav članic EU) in Bosna in Hercegovina sta priznani kot potencialni kandidatki za članstvo s strani EU. Bosna in Hercegovina je uradno vložila prošnjo za članstvo, medtem ko ima Kosovo sklenjeno stabilizacijsko-pridružitveno pogodbo (SPS) z EU, ki praviloma poteka pred vložitvijo prošnje za članstvo. Gruzija je za članstvo zaprosila leta 2022 in Evropski parlament je sprejel resolucijo, s katero priznava njeno "evropsko perspektivo".
Črna gora in Srbija, ki sta najbolj napredni kandidatki, naj bi se pridružili prej kot ostali. Medtem ko drugi napredujejo, turški (in v manjši meri severnomakedonski in albanski) pogovori dejansko mirujejo.
Pristopna merila so vključena v københavnska merila, dogovorjena leta 1993, in Maastrichtsko pogodbo (49. člen). 49. člen Maastrichtske pogodbe (kakor je bila spremenjena) pravi, da lahko vsaka "evropska država", ki spoštuje "načela svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države", zaprosi za pridružitev k Evropski uniji. Ali je država evropska ali ne, je predmet politične ocene institucij EU. Pretekla širitev od ustanovitve Evropske unije (EU) kot Evropske gospodarske skupnosti s strani jedrnih šestih držav leta 1958Current Article 1 of the Treaty on European Union reads: "The Union shall be founded on the present Treaty and on the Treaty on the Functioning of the European Union. Those two Treaties shall have the same legal value. The Union shall replace and succeed the European Community". je povečala skupno število članic EU na osemindvajset, čeprav je zaradi izstopa Združenega kraljestva, trenutno število držav članic EU je sedemindvajset.
Od štirih večjih zahodnoevropskih držav, ki niso članice EU, so Norveška, Švica in Islandija (17. julija 2009 je prošnjo za vstop v EU podala tudi Islandija. Julija naslednje leto je uradno postala kandidatka za vstop in začela s pristopnimi pogajanji, a je leta 2013 islandska vlada sporočila, da za nedoločen čas prekinja pogajanja) v preteklosti vložile prošnje za članstvo, a so jih pozneje zamrznile ali umaknile, medtem ko je Združeno kraljestvo nekdanja članica. Norveška, Švica, Islandija in Lihtenštajn sodelujejo na enotnem trgu EU in tudi v Schengenskem območju, zaradi česar so tesno povezane z EU; nobena pa ni v carinski uniji EU.
Trenutna agenda in prijavitelji Sedanja širitvena agenda Evropske unije zadeva Turčijo in države Zahodnega Balkana Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovo, Severno Makedonijo, Črno goro in Srbijo. Te države se morajo o pogojih pristopa k EU pogajati s sedanjimi državami članicami in pred pristopom uskladiti svojo domačo zakonodajo s pravom EU.
Turčija je vlogo vlogo za članstvo v EU vložila pred več leti, vendar so njihova pristopna pogajanja zastala od leta 2016. To je posledica političnih vprašanj v zvezi s pristopom države. Kar zadeva države Zahodnega Balkana, se je EU zavezala, da jih bo vključila po njihovih državljanskih vojnah: dve državi sta vstopili (Slovenija leta 2004 in Hrvaška leta 2013), štiri so kandidatke, preostali dve pa imata predpristopne sporazume.Obstajajo tudi druge države v Evropi, ki si bodisi prizadevajo za članstvo ali da bi zaprosile, če bi se njihova sedanja zunanja politika spremenila ali bi EU dala signal, da bi jih lahko zdaj vključila na širitveni program. Ti pa formalno niso del sedanje agende, ki že zamuja zaradi dvostranskih sporov na Balkanu in težav pri popolni implementaciji pravnega reda EU (sprejetega telesa prava EU).
Leta 2005 je Evropska komisija v strateškem dokumentu predlagala, da bi sedanja širitvena agenda lahko preprečila možnost prihodnjega pristopa Armenije, Azerbajdžana, Belorusije, Gruzije, Moldavije in Ukrajine. Olli Rehn, evropski komisar za širitev med letoma 2004 in 2010, je občasno dejal, da bi se morala EU "izogniti preobremenitvi svojih zmogljivosti in namesto tega konsolidirati svoj širitveni program," in dodal, "to je že izziv za naš pristopni proces."
Prej je bilo pravilo, da se pri širitvah Uniji pridruži več udeležencev hkrati. Edini širitvi le ene države sta bili sprejem Grčije leta 1981 in sprejem Hrvaške leta 2013.
Vendar pa članice EU opozarjajo, da bo po pomembnem vplivu pete širitve leta 2004 v prihodnosti sprejet bolj individualen pristop, čeprav bo vstop parov ali manjših skupin držav najverjetneje sovpadal.
Zahodni Balkan Vrh Evropskega sveta leta 2003 v Solunu je povezovanje Zahodnega Balkana postavil za prednostno nalogo širitve EU. Ta zaveza je bila sprejeta za stabilizacijo regije po jugoslovanskih vojnah, seriji etničnih vojn v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ki so privedle do razpada Jugoslavije.
Slovenija je bila prva država nekdanje Jugoslavije, ki se je pridružila EU leta 2004, sledila ji je Hrvaška leta 2013.
Albanija, Srbija, Severna Makedonija in Črna gora so vse države kandidatke in so v fazi pogajanj. Bosna in Hercegovina je zaprosila za pridružitev, vendar še ni priznana kot kandidatka, medtem ko se Kosovo, ki je leta 2008 razglasilo neodvisnost in ga ne priznava 5 držav EU in Srbija, namerava prijaviti do konca leta 2022.
Srbija in Črna gora bi se lahko pridružili EU leta 2025. Evropski svet je potrdil začetek pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo 26. marca 2020, ki bi se lahko pridružili po letu 2025.
Bolgarija je blokirala pristopna pogajanja Severne Makedonije.
Turčija Kandidatura Turčije za pridružitev Evropski uniji je bila od podelitve leta 1999 predmet precejšnje polemike. Turčija je imela zgodovinsko tesne vezi z EU, saj ima pridružitveni sporazum sklenjen od leta 1964,Official Journal of the European Communities 1973, C113 p2 od leta 1995 je v carinski uniji z EU in je prvič zaprosila za pridružitev leta 1987. Šele po vrhu v Bruslju 17. decembra 2004 (po veliki širitvi leta 2004) je Evropski svet objavil, da so se pogajanja o članstvu s Turčijo uradno začela 3. oktobra 2005.
Turčija je enajsto največje gospodarstvo na svetu in je ključna regionalna sila. Leta 2006 je Carl Bildt, nekdanji švedski zunanji minister, izjavil, da bi "[pristop Turčije] EU dal odločilno vlogo za stabilnost v vzhodnem delu Sredozemlja in Črnega morja, kar je očitno v strateškem interesu Evrope."
Na drugi strani pa so nekateri, denimo nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy in nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel, nasprotovali članstvu Turčije. Nasprotniki trdijo, da Turčija ne spoštuje ključnih načel, ki se pričakujejo v liberalni demokraciji, kot je svoboda izražanja. Številna populacija Turčije bi spremenila tudi razmerje moči v reprezentativnih evropskih institucijah. Ob vstopu v EU bi Turčija z 84 milijona prebivalcev imela največje število evropskih poslancev v Evropskem parlamentu. Postala bi tudi najbolj naseljena država v EU. Druga težava je, da Turčija ne priznava ene države EU, Cipra, zaradi ciprskega spora in ciprska vlada blokira nekatera poglavja turških pogovorov.
Odnosi Turčije z Evropsko unijo so se resno poslabšali po poskusu turškega državnega udara leta 2016 in kasnejših čistkah v državi. Evropski parlament je 24. novembra 2016 odobril nezavezujočo resolucijo, ki poziva k "začasni zamrznitvi tekočih pristopnih pogajanj s Turčijo" zaradi skrbi za človekove pravice in pravno državo. Evropski svet (ki ga sestavljajo voditelji držav ali vlad držav članic) je 13. decembra sklenil, da v "prevladujočih okoliščinah" ne bo odprl nobenih novih področij v pogajanjih o članstvu Turčije, saj se je država preveč približala avtokratski vladavini. Od leta 2022, zlasti po Erdoğanovi zmagi na ustavnem referendumu, so turška pristopna pogajanja dejansko v mirovanju.
Trio združenja
Gruzija, Moldavija in Ukrajina so ratificirale pridružitveni sporazum z EU, Evropski parlament pa je leta 2014 sprejel resolucijo, v kateri je navedel, da "v skladu z 49. členom Pogodbe o Evropski uniji Gruzija, Moldavija in Ukrajina, pa tudi vse druge evropske država, ki imajo evropsko perspektivo, lahko zaprosijo za članstvo v EU v skladu z načeli demokracije, spoštovanja temeljnih svoboščin in človekovih pravic, pravic manjšin in zagotavljanja vladavine pravic.« Vstopili so tudi v poglobljeno in celovito območje proste trgovine z EU, ki ustvarja "okvir za posodobitev [...] trgovinskih odnosov in za gospodarski razvoj z odpiranjem trgov s postopno odpravo carinskih tarif in kvot ter z obsežnim usklajevanjem zakonov, norm in predpisov v različnih sektorjih, povezanih s trgovino, ter ustvarjanje pogojev za uskladitev ključnih sektorjev" svojih gospodarstev s standardi EU.< EU-Ukraine Deep and Comprehensive Free Trade Area . trade.ec.europa.eu. Evropska unija se v tistem desetletju na postsovjetski prostor ni razširila.
Do januarja 2021 sta se Gruzija in Ukrajina pripravljali, da bosta uradno zaprosili za članstvo v EU leta 2024.Po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022 Ukrajina je 28. februarja 2022 Ukrajina vložila prošnjo za članstvo v EU, nato pa Gruzija in Moldavija 3. marca 2022.
Tabela korakov pristopa Kandidatka za vstop v Evropsko unijo država postane, ko ji ta status podeli Evropski svet. Te države so "V postopku prenosa (oziroma vključevanja) zakonodaje EU v nacionalno zakonodajo" z interesom vstopiti v Evropsko unijo. DržavaStatusPridružitveni dogovorVloga za članstvoStatus kandidatkeZačetek pogajanjKonec pregledovanjaPoglavjaOvire Črna goraPogajanja1. maj 2010 (SAA)15. december 200817. december 201029. junij 201227. junij 20133/33 od 33Mejno vprašanje s Hrvaško. Delo na uskladitvi finančnih in proračunskih določb s pravnim redom EU je še vedno v začetni fazi. Težave s korupcijo. SrbijaPogajanja1. september 2013 (SAA)22. december 20091. marec 201221. junij 201424. marec 20152/22 od 34Naraščajoča nesoglasja s Kosovom, skrbi glede neodvisnosti sodstva in korupcije. TurčijaPogajanja (trenutno zamrznjena)1. december 1964 (AA)14. april 198712. december 19993. oktober 200513. oktober 20061/16 od 33Erozija demokratičnih institucij in politične čistke (ki kršijo københavnska merila za članstvo), kršitve človekovih pravic in nesoglasja s Ciprom, Pogajanja v 14 poglavjih so bila zamrznjena pred letom 2010. Pogajanja so bila dejansko zamrznjena od izjave EU iz leta 2018, ki kaže, da v bližnji prihodnosti ne bo več odprtih poglavij. AlbanijaKandidatka1. april 2009 (SAA)28. april 200924. junij 2014–––Korupcija in politizacija sodstva. Severna MakedonijaKandidatka1. april 2004 (SAA)22. marec 200417. december 2005–––Disputes with Bulgaria, concerns about democracy and rule of law. MoldavijaKandidatka1. julij 2016 (AA)3. marec 202223. junij 2022–––Konflikt v Pridnestrju in s tem povezana ruska vojaška prisotnost v Pridnestrju, nizka stopnja gospodarskega razvoja. UkrajinaKandidatka1. september 2017 (PS)28. februar 202223. junij 2022–––Trenutna rusko-ukrajinska vojna in ruska okupacija ukrajinskih ozemelj, nizka raven gospodarskega razvoja. Bosna in HercegovinaVložena prošnja1. junij 2015 (SAA)15. februar 2016––––Ustava države potrebuje dramatične reforme, da bi izpolnila temeljne pravice in druge standarde EU, zvezni dogovor o prihodnosti države, stopnjo gospodarskega razvoja. GruzijaVložena prošnja1. julij 2016 (AA)3. marec 2022––––Ruska okupacija gruzijskih ozemelj, nizka stopnja gospodarskega razvoja. Kosovo Potencialna kandidatka1. april 2016 (SAA)–––––Težave s korupcijo, status je sporen. Bosna in Hercegovina Potencialna kandidatka–––––
Države, ki niso na dnevnem redu Maastrichtska pogodba (49. člen) določa, da lahko vsaka evropska država (kot je opredeljena v oceni Evropskega sveta), ki je zavezana demokraciji, zaprosi za članstvo v Evropski uniji. Poleg evropskih držav se špekulira ali predlaga za prihodnje članice EU tudi druge države.