Mohamed bin Salman Al Saud (, znan tudi kot MBS) saudskoarabski politik in princ; * 31. avgust 1985, Rijad, Savdska Arabija.
Deluje tudi kot predsednik sveta za gospodarske in razvojne zadeve ter predsednik sveta za politične in varnostne zadeve. Je sedmi sin kralja Salmana bin Abdulaziza in najstarejši od šestih sinov, rojenih tretji ženi kralja Salmana, Fahdi bint Falah Al Hithlain. Mohammed bin Salman nadzoruje vlado svojega očeta in velja za dejanskega vladarja Savdske Arabije. Junija 2017 je kralj Salman s položaja prestolonaslednika odstavil svojega nečaka Mohameda bin Najefa in na njegovo mesto imenoval Mohameda bin Salmana.
Bin Salman vlada v avtoritarnem režimu. V Saudovi Arabiji ni demokratičnih institucij, elementi represije pa so še vedno očitni. Aktivisti za človekove pravice, borci za pravice žensk, novinarji, nekdanji insajderji in disidenti so sistematično zatirani s taktikami, vključno z mučenjem, zapiranjem in poboji, bin Salman pa naj bi za izvajanje izvensodnih pobojev uporabljal skupino morilcev, znano kot Odred tigrov. Osebno je bil povezan z atentatom na Džamala Hašogdžija, savdskoarabskega kolumnista Washington Posta, ki je kritiziral savdsko vlado. Sam je vpletenost v umor zanikal. Bin Salman stoji za savdskim bombnim napadom v Jemnu, ki je zaostril tamkajšnjo humanitarno krizo in lakoto. Njegova vlada je nadzorovala zatiranje feministk, vpleten je bil tudi v stopnjevanje katarske diplomatske krize, pridržanje libanonskega premierja Saada Haririja, začetek diplomatskega spora s Kanado, aretacijo savdskih princev in milijarderjev novembra 2017, domnevni vdor v telefon predsednika Amazona Jeffa Bezosa in obtožbe o izdaji proti njegovemu bratrancu in tekmecu Muhammadu bin Nayefu marca 2020.
Bin Salman je hvalil reforme, da bi spremenil podobo svojega režima v mednarodni javnosti in v kraljevini. Predpisi omejujejo pooblastila verske policije in izboljšujejo pravice žensk, kot je dovoljenje vozniškega izpita ženskam junija 2018 in oslabitev sistema moškega skrbništva avgusta 2019. Drugi kulturni dogodki pod njegovo vladavino vključujejo prve savdske javne koncerte pevk, prvi savdski športni stadion, ki sprejema ženske, povečano prisotnost žensk v delovni sili in odpiranje države mednarodnim turistom z uvedbo sistema e-vizumov, ki omogoča prijavo in izdajo tujih vizumov prek interneta. Cilj programa Saudi Vision 2030 je diverzifikacija gospodarstva države z naložbami v nenaftne sektorje, vključno s tehnologijo in turizmom.
Mladost Mohammed bin Salman Al Saud se je rodil 31. avgusta 1985 princu Salmanu bin Abdulazizu in njegovi tretji ženi, Fahdi bint Falah Al Hithlain. Fahda je vnukinja Rakana bin Hithlaina, ki je bil poglavar plemena Al Ajman. Leta 1915 se je pleme Al Ajman pod Dhaydanovim vodstvom borilo proti Al Saudom, medtem je bil brat kralja Abdulaziza Saad bin Abdul Rahman ubit v bitki pri Kanzanu.
Bin Salman je najstarejši med šestimi otroki svoje matere in je osmi otrok in sedmi sin svojega očeta. Med njegovimi brati in sestrami sta Turki bin Salman in Khalid bin Salman. Princ Mohammed je diplomiral iz prava na univerzi King Saud.
Zgodnja kariera Po diplomi na univerzi je bin Salman nekaj let preživel v zasebnem sektorju, nato je postal osebni pomočnik svojega očeta. Delal je kot svetovalec strokovne komisije, ki je delala za savdsko vlado.Profile of Prince Mohammed bin Salman – Defense Minister of Saudi Arabia. Retrieved 30 March 2015 15. decembra 2009, pri 24 letih, je vstopil v politiko kot posebni svetovalec svojega očeta, ko je bil ta guverner province Rijad. V tem času se je bin Salman začel vzpenjati z enega položaja na drugega, kot je bil generalni sekretar Konkurenčnega sveta Rijada, posebni svetovalec predsednika upravnega odbora Fundacije kralja Abdulaziza za raziskave in arhive ter član upravnega odbora skrbniki društva Albir v provinci Rijad. Oktobra 2011 je prestolonaslednik sultan bin Abdulaziz umrl. Princ Salman je začel svoj vzpon na oblast in postal drugi podpredsednik vlade ter obrambni minister. Svojega sina Mohameda je postavil za osebnega svetovalca.
Šef sodišča Junija 2012 je umrl prestolonaslednik Nayef bin Abdulaziz. Mohammed bin Salman se je povzpel na drugo mesto v državni hierarhiji, saj je njegov oče postal novi prestolonaslednik in prvi namestnik premierja. Kmalu je začel politični prostor predelovati po svoji podobi. 2. marca 2013 je bil vodja dvora prestolonaslednika, kjer je nasledil Saud bin Nayefa, ki je bil imenovan za guvernerja vzhodne province. Dobil je tudi čin ministra. 25. aprila 2014 je bil bin Salman imenovan za državnega ministra.
Vzpon na oblast link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3e/Secretary_Kerry_and_Saudi_Deputy_Crown_Prince_Mohammed_bin_Salman_and_Foreign_Minister_al-Jubeir_Prepare_for_Their_Meeting_Followed_by_an_Iftar_Dinner_in_Washington_%2827633866176%29.jpg/220px-thumbnail.jpg|sličica| Mohammed bin Salman z ameriškim državnim sekretarjem Johnom Kerryjem in Adelom al-Jubeirjem, 13. junij 2016 23. januarja 2015 je kralj Abdullah umrl in Salman se je povzpel na prestol. Bin Salman je bil imenovan za obrambnega ministra in generalnega sekretarja kraljevega dvora. Poleg tega je ohranil položaj državnega ministra.
V Jemnu so politični nemiri (ki so se začeli stopnjevati leta 2011) hitro postali glavna težava za novoimenovanega obrambnega ministra, Hutiji so konec leta 2014 prevzeli nadzor nad severnim Jemnom, čemur je sledil odstop predsednika Abdrabbuha Mansurja Hadija in njegove vlade. Bin Salmanova prva poteza kot ministra je bila mobilizacija pan-GCC koalicije za posredovanje po seriji samomorilskih bombnih napadov v Sani z zračnimi napadi na Hutije in uvedbo pomorske blokade.Yemen profile – Timeline , BBC, 6 July 2017 Marca 2015 je Savdska Arabija začela voditi koalicijo držav, ki so se povezale proti upornikom Houthi. Medtem ko je obstajal dogovor med savdskimi princi, ki vodijo varnostne službe, glede nujnosti odziva na Hutijev zavzetje Sane, ki je jemensko vlado prisililo v izgnanstvo, je bin Salman sprožil intervencijo brez popolnega usklajevanja varnostnih služb. Savdski minister za nacionalno gardo princ Mutaib bin Abdulah, ki je bil zunaj države, je bil izključen iz operacij. Medtem ko je bin Salman vojno prodajal kot hitro zmago nad uporniki Houthi v Jemnu in način, kako ponovno postaviti predsednika Hadija na oblast, pa je postala dolga vojna izčrpavanja.
Aprila 2015 je kralj Salman imenoval svojega nečaka Mohameda bin Nayefa za prestolonaslednika, svojega sina Mohameda bin Salmana pa za namestnika prestolonaslednika. Konec leta 2015 je bin Salman na srečanju med svojim očetom in ameriškim predsednikom Barackom Obamo prekršil protokol in imel monolog, v katerem je kritiziral zunanjo politiko Združenih držav Amerike. Ko je decembra 2015 napovedal protiteroristično vojaško zavezništvo islamskih držav, so nekatere vpletene države dejale, da se z njimi niso posvetovale. sličica| Predsednik Donald Trump govori z bin Salmanom, Washington, DC, 14. marca 2017 Glede svoje vloge v vojaški intervenciji je bin Salman dal svoj prvi uradni intervju 4. januarja 2016 za The Economist, ki ga je označil za "arhitekta vojne v Jemnu". Zanikal je naslov in pojasnil mehanizem institucij odločanja, ki so dejansko deležne intervencije, vključno s svetom za varnostne in politične zadeve, ministrstvom za zunanje zadeve s savdske strani. Dodal je, da so Hutiji oblast v jemenski prestolnici Sana uzurpirali že pred tem, ko je sam postal obrambni minister.
Kot odgovor na grožnjo Islamske države je bin Salman decembra 2015 ustanovil Islamsko vojaško koalicijo za boj proti terorizmu (IMCTC), islamsko zavezništvo proti terorizmu pod vodstvom Savdske Arabije. Prvo srečanje IMCTC je potekalo v Rijadu novembra 2017, udeležili so se ga obrambni ministri in uradniki iz 41 držav.
Prestolonaslednik 21. junija 2017 je kralj Salman kot prestolonaslednika odstavik bin Neyefa in na to mesto postavil Bin Salmana. Sprememba nasledstva je bila decembra 2015 napovedana z nenavadno odkritim in javnim dopisom, ki ga je objavila nemška zvezna obveščevalna služba, kar je nemška vlada pozneje zavrnila.
Na dan, ko je bin Salman postal prestolonaslednik, ga je ameriški predsednik Donald Trump poklical, da bi mu "čestital za njegovo nedavno povišanje". Trump in novi prestolonaslednik sta po navedbah Bele hiše obljubila "tesno sodelovanje" pri varnostnih in gospodarskih vprašanjih, voditelja pa sta razpravljala tudi o potrebi po prekinitvi podpore terorizmu, nedavnem diplomatskem sporu s Katarjem in prizadevanjih za varnost miru med Izraelom in Palestinci. Bin Salman je aprila 2017 za Washington Post povedal, da bi brez ameriškega kulturnega vpliva na Savdsko Arabijo "končali kot Severna Koreja."
Čistka leta 2017 Maja 2017 je bin Salman javno posvaril: "Potrjujem vam, nihče ne bo preživel v primeru korupcije – kdorkoli že je, tudi če je princ ali minister". Novembra 2017 je ukazal hišni pripor za približno 200 bogatih poslovnežev in princev v hotelu Ritz Carlton v Rijadu. 4. novembra 2017 je savdski tisk objavil aretacijo savdskega princa in milijarderja Al-Waleeda bin Talala, pogostega komentatorja novic v angleškem jeziku in glavnega delničarja Citija, News Corpa in Twitterja, ter več kot 40 princev in ministrov po nalogu prestolonaslednika, in sicer zaradi obtožb korupcije in pranja denarja.
Med drugimi aretiranimi ali odpuščenimi v čistki so bili Mutaib bin Abdulah, vodja nacionalne garde Savdske Arabije; Adel Fakeih, minister za gospodarstvo in načrtovanje; in poveljnik savdskih pomorskih sil, admiral Abdullah bin Sultan bin Mohammed Al-Sultan.
Tisti, ki so bili aretirani v hotelu Ritz Carlton, so doživeli t. i. "noč pretepa". Večino so pretepli, nekatere pa privezali na stene v stresnih položajih kot del mučenja savdskih agentov. Zasliševalci so imeli malo podatkov o premoženju zaslišancev zunaj države, zato so želeli izvedeti več o njihovem imetju v tujini, medtem ko žrtve niso vedele, zakaj so bile pridržane. Pridržanim so grozili z izsiljevanjem. Na neki točki so zasliševalci žrtvam rekli, naj se obrnejo na svoje bančne menedžerje v Ženevi in drugod ter zahtevajo velike vsote denarja in bili presenečeni zaradi svoje nestrokovnosti, da sredstva niso v celoti v gotovini. Švicarske banke so nekatere transakcije prepoznale kot pod prisilo in nekatere od njih tudi ustavile. Postopki so tekli mimo prava, niti ni bilopogajanj o priznanju krivde. Ameriški uradniki so dejanja opisali kot "prisilo, zloraba in mučenje". Pripornikom so odrekali spanje, jim pokrivali glave in jih pretepli. Sedemnajst jih je bilo treba hospitalizirati. Po mnogih dneh so preostale pripornike premestili v zapor Al-Ha'ir, nekaterim izpuščenim pa je prepovedano potovati v tujino.
Trump je izrazil podporo potezi in tvitnil: "Zelo zaupam v kralja Salmana in prestolonaslednika Savdske Arabije, natančno vesta, kaj delata .... Nekateri od tistih, ki jih grobo obravnavajo, že leta 'molzejo' svojo državo!" Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je nekaj dni po čistki obiskal Rijad, je na vprašanje o čistki izjavil, da "to ni vloga predsednika in podobno ne bi pričakoval, da bi voditelj tuje države prišel in posegel v domače zadeve."
Savdska vlada je 30. januarja 2019 objavila poročilo dela protikorupcijskega odbora. Glede na indeks zaznave korupcije Savdska Arabija počasi izboljšuje svoj javni sektor, medtem ko so številke za leto 2016 pokazale oceno 46, pri čemer 0 pomeni visoko korupcijo, indeks daje Savdski Arabiji oceno 49 v letu 2017 in 2018 ter 53 leta 2019, kar je najvišji rezultat, ki ga je doslej dosegla Savdska Arabija.
Administracija