sličica|293x293_pik|Satirična, ateistična in protireligiozna revija Bezbožnik iz leta 1929, ki prikazuje abrahamske religije (judovstvo, krščanstvo in islam), ki jih je zatrl prvi sovjetski petletni načrt. Po oktobrski revoluciji 7. novembra 1917 (25. oktober po starem koledarju) je znotraj Sovjetske zveze prišlo do gibanja za združitev vseh ljudi sveta pod komunistično oblastjo. To je vključevalo države vzhodne Evrope in tudi balkanske države, ki so skupaj spadale pod vzhodni blok.Clark, Joanna Rostropowicz. "The Church and the Communist Power." Sarmatian Review 30.2 (2010) Komunizem, kot so ga razlagali Vladimir Lenin in njegovi nasledniki v sovjetski politiki, je zahteval odpravo vere in v ta namen je sovjetska vlada sprožila dolgotrajno kampanjo za odstranitev vere iz družbe. Ker so nekatere od teh slovanskih držav svojo etnično dediščino vezale na svoje etnične cerkve, so bili tako narodi kot njihove cerkve tarča sovjetskega totalitarnega režima.President of Lithuania: Prisoner of the Gulag a Biography of Aleksandras Stulginskis by Afonsas Eidintas Genocide and Research Center of Lithuania / 9789986757412 / 9986-757-41-X pg 23 "As early as August 1920 Lenin wrote to E. M. Skliansky, President of the Revolutionary War Soviet: "We are surrounded by the greens (we pack it to them), we will move only about 10–20 versty and we will choke by hand the bourgeoisie, the clergy and the landowners. There will be an award of 100,000 rubles for each one hanged." He was speaking about the future actions in the countries neighboring Russia.Christ Is Calling You : A Course in Catacomb Pastorship by Father George Calciu Published by Saint Hermans Press April 1997      

Po drugi svetovni vojni so evropske države, okupirane s strani nacistične Nemčije, ki jih je osvojila sovjetska Rdeča armada, in Jugoslavija po drugi svetovni vojni postale enopartijske komunistične države in projekt prisilnega spreobrnjenja v ateizem se je nadaljeval.Peter Hebblethwaite; Paul VI, the First Modern Pope; Harper Collins Religious; 1993; p.211Norman Davies; Rising '44: the Battle for Warsaw; Vikiing; 2003; p.566 & 568 Sovjetska zveza je končala vojno premirje proti Ruski pravoslavni cerkvi in ​​svoje preganjanje razširila na novokomunistični vzhodni blok: "Na Poljskem, Madžarskem, Litvi in ​​drugih vzhodnoevropskih državah so katoliške voditelje, ki se niso bili pripravljeni odreči veri, javno preganjali ali zaprli s strani komunistov. Voditelji nacionalnih pravoslavnih cerkva v Romuniji in Bolgariji so morali biti izredno previdni," je zapisal Geoffrey Blainey.Geoffrey Blainey; A Short History of Christianity; Viking; 2011; p.494 Medtem, ko s cerkvami na splošno niso ravnali tako strogo kot v Sovjetski zvezi, so bile skoraj vse njihove cerkvene šole in številne cerkve zaprte, izgubile pa so svojo formalno vidno vlogo v javnem življenju.Geoffrey Blainey; A Short History of Christianity; Viking; 2011; p.508 Otroke so učili ateizma in na tisoče duhovnikov je bilo zaprtih. V vzhodnem bloku so bile krščanske cerkve, skupaj z judovskimi sinagogami in islamskimi mošejami na silo »preurejene v muzeje ateizma. Po nekaterih virih je bilo skupno število krščanskih žrtev, ki jih je zahteval sovjetski režim, ocenjeno v razponu od 12 do 20 milijonov."Estimates of the total number all Christian martyrs in the former Soviet Union are about 12 million.", James M. Nelson, "Psychology, Religion, and Spirituality", Springer, 2009, , p. 427"In all, it is estimated that some 15 to 20 million Christians were martyred under the Soviet regime", David Barrett, "World Christian Trends", Pasadena: William Carey Library, 2001, cited by David Taylor, "21 Signs of His Coming: Major Biblical Prophecies Being Fulfilled In Our Generation", Taylor Publishing Group, 2009, , p. 220"over 20 million were martyred in Soviet prison camps", Todd M. Johnson, "Christian Martyrdom: A global demographic assessment", p. 4

Preganjanje kristjanov

Sovjetska zveza levo|sličica|Ruski pravoslavni škof Benjamin (Kazanski) na zaslišanju na revolucionarnem sodišču v Petrogradu leta 1922. Njega so obsodili na smrtno kazen. Zelo kmalu po oktobrski revoluciji leta 1917 se je začela kampanja za odpravo religije – natančneje krščanstva, judovstva in islama. Leta 1920 so na območju nekoč ruskega pravoslavnega samostana odprli veliko koncentracijsko taborišče, imenovano Belo morje. V tem taborišču, ki je sprejelo predvsem pravoslavne in katoliške duhovnike, je bil razkrit načrt za odprtje drugih sovjetskih taborišč. Taborišče je začelo ubijati verske voditelje in vernike, skratka vse, ki se niso hoteli odreči veri.January 23, 1999, issue of the London Tablet by Jonathen Luxmoore, Published by Chesterton Review Feb/May 1999

Pod doktrino državnega ateizma v Sovjetski zvezi je obstajal »vladno sponzoriran program prisilnega spreobrnjenja v ateizem«, ki so ga izvajali komunisti.Religion and the State in Russia and China: Suppression, Survival, and Revival, by Christopher Marsh, page 47. Continuum International Publishing Group, 2011.Inside Central Asia: A Political and Cultural History, by Dilip Hiro. Penguin, 2009. Sovjetska komunistična partija je uničevala in rušila cerkve, mošeje, samostane in kapelice, preganjala, zapirala in usmrtila je verske voditelje, šole in medije pa je preplavila s protiverskimi nauki ter uvedla sistem verovanja, imenovan "znanstveni ateizem", s svojimi rituali, obljubami in spreobračevalci.Paul Froese. Forced Secularization in Soviet Russia: Why an Atheistic Monopoly Failed. Journal for the Scientific Study of Religion, Vol. 43, No. 1 (Mar., 2004), pp. 35–50Haskins, Ekaterina V. "Russia's postcommunist past: the Cathedral of Christ the Savior and the reimagining of national identity." History and Memory: Studies in Representation of the Past 21.1 (2009) Številni duhovniki, škofi, patriarhi in menihi so bili zaprti in usmrčeni, zaprtih in zapuščenih pa je bilo tudi na tisoče cerkva.Geoffrey Blainey; A Short History of Christianity; Viking; 2011; p.494" Največje in najobsežnejše preganjanje in zatiranje religije se je izvajalo v času vladanja Josifa Stalina. Leta 1925 je sovjetska vlada ustanovila Ligo militantnih ateistov, da bi okrepila preganjanje religije. Zveza militantnih ateistov je bila "nominalno neodvisna organizacija, ki jo je ustanovila komunistična partija za spodbujanje ateizma". sličica|250x250_pik|5. decembra 1931 so v Moskvi na ukaz Josifa Stalina z eksplozivi porušili katedralo Kristusa Odrešnika. Država je uveljavila ateizem kot edino znanstveno resnico.Daniel Peris Storming the Heavens: The Soviet League of the Militant Godless Cornell University Press 1998 Antireligioznik (The Antireligious, 1926–41), Derevenskii Bezbozhnik (The Godless Peasant, 1928–1932), and Yunye Bezbozhniki (The Young Godless, 1931–1933).History of the Orthodox Church in the History of Russian Dimitry Pospielovsky 1998 St Vladimir's Press pg 291A History of Marxist-Leninist Atheism and Soviet Antireligious Policies, Dimitry Pospielovsky Palgrave Macmillan (December, 1987) Sovjetske oblasti so do leta 1936 prepovedale kritiko ateizma in agnosticizma ali protiverske politike države; takšna kritika bi lahko vodila verske voditelje v prisilno upokojitev.John Anderson, Religion, State and Politics in the Soviet Union and Successor States, Cambridge University Press, 1994, pp 9Dimitry V. Pospielovsky. A History of Soviet Atheism in Theory, and Practice, and the Believer, vol 1: A History of Marxist-Leninist Atheism and Soviet Anti-Religious Policies, St Martin's Press, New York (1987). pg 84.Prot. Dimitri Konstantinov, Gonimaia Tserkov' (New York:Vseslavianskoe izdatel'stvo, 1967) pp 286–7, and (London:Macmillan, 1969) chs 4 and 5 Militantni ateizem je postal osrednji del ideologije Komunistične partije Sovjetske zveze in prednostna naloga vseh sovjetskih voditeljev.Froese, Paul. "'I am an atheist and a Muslim': Islam, Communism, and ideological competition." Journal of Church and State 47.3 (2005) Christopher Marsh, profesor na Univerzi Baylor, je zapisal, da »če sledimo družbeni naravi religije od Friedricha Schleiermacherja in Ludwiga Feuerbacha do Karla Marxa, Friedricha Engelsa in Vladimirja Lenina ... se je zamisel o veri kot družbenem proizvodu razvila do točke politik, usmerjenih v prisilno spreobrnitev vernikov v ateizem.«

Od leta 1929 naprej, duhovnikov niso imeli za delavce; tako so ti dobili višje davke. Tudi duhovniki niso mogli služiti v vojski, ker so bili neupravičeni. Duhovniki so zaradi neupravičenosti prejemali davek na neslužbe, ki je bil izračunan na več kot 100% njihovega dohodka. Tudi duhovniki se niso mogli pridružiti kolektivnim kmetom. Zaradi tega niso bili deležni zdravstvene oskrbe, pokojnine ali socialne varnosti. Do leta 1939 je ostalo odprtih samo 500 od 50.000 cerkva.US Library of Congress. Revelations from the Russian Archives: https://www.loc.gov/exhibits/archives/anti.html levo|sličica|Ruska pravoslavna katedrala, nekoč najbolj dominantna znamenitost v Bakuju, je bila porušena leta 1937 prav tako na ukaz Josifa Stalina. Krščanske cerkve, judovske sinagoge in islamske mošeje so bile na silo preurejene v muzeje ateizma«. Zgodovinski esejist Andrei Brezianu razlaga to situacijo in piše, da je bil znanstveni ateizem "agresivno uporabljen v Moldaviji, takoj po priključitvi leta 1940, ko so bile cerkve porušene, duhovščina napadena, znaki in javni simboli vere pa prepovedani"; podaja primer tega pojava in piše, da je bila "cerkev sv. Teodore v središču Kišinjeva zaprta in preurejena v mestni muzej znanstvenega ateizma". Marksistično-leninistični režim je vernike obravnaval kot subverzivne ali nenormalne, včasih pa so jih pošiljali v psihiatrične bolnišnice in na prevzgojo.McGrath (2006):46. Kljub temu zgodovinarka Emily Baran piše, da "nekatera poročila kažejo, da spreobrnitev v militantni ateizem ni vedno odpravila eksistencialnih vprašanj posameznikov".

Po nemški invaziji na Sovjetsko zvezo leta 1941 je Stalin do neke mere oživil rusko pravoslavno cerkev, da bi dvignil moralo za vojno. Posledično je bilo do leta 1957 v državi skoraj 22.000 aktivnih pravoslavnih cerkva, čeprav je Stalin kmalu po vojni znova začel z ostrejšim preganjanjem cerkve. Leta 1959 pa je Nikita Hruščov sprožil novo protiversko kampanjo, ki je vodila do zaprtja skoraj 12.000 cerkva. Do leta 1985 je ostalo aktivnih samo 7000 cerkva. 

Do konca Hruščovega vladanja je bilo usmrčenih 50.000 duhovnikov, veliko članov cerkvene službe pa so zamenjali posamezniki, ki so bili povezani s sovjetsko tajno policijo KGB. S pripravo nove ustave leta 1977 pa je bila zagotovljena "svoboda vesti, kar je pomenilo pravico do izpovedovati ali ne izpovedovati katere koli vere ter opravljati versko bogoslužje ali ateistično propagando".

Leta 1995 je ruski državni komisar potrdil, da je bilo v času obdobja sovjetskega komunizma ubitih 200.000 ruskih pravoslavnih duhovnikov, menihov in nun. Največ verskih voditeljev in vernih državljanov je bilo usmrčenih v času stalinizma. Leta 1997 so v Sandormochu, 240 kilometrov (150 milj) severno od Sankt Peterburga, našli posmrtne ostanke enega katoliškega škofa in 30 duhovnikov. Po eni oceni iz ruskih šolskih učbenikov v devetdesetih letih dvajsetega stoletja je v komunističnih delovnih taboriščih umrlo 20 milijonov sovjetskih in vzhodnoevropskih državljanov, medtem, ko je bilo dodatnih 15 milijonov ubitih v množičnih usmrtitvah. To število je vključevalo kristjane, Jude in različne druge vernike.January 23, 1999, issue of the London Tablet by Jonathen Luxmoore, Published by Chesterton Review Feb/May 1999

Ljudska republika Bolgarija Pravoslavna cerkev je prejela nekaj uslug proti drugim religijam v Bolgariji v zameno za popolno podrejenost državi in ​​omejitev dejavnosti. Rimskokatoličane in protestante so v času vladanja Todorja Živkova nenehno preganjali in so zaradi tega imeli malo zakonskih pravic.Religion in Eastern Europe." Department of State Bulletin 86 (1986)

Češkoslovaška