300px|desno|Severno Polabje v 8.-10. stoletju; ozelmlji Glinjanov je v zgornjem levem kvadrantu
Glinjani (gornjelužiškosrbsko Glinjany, nemško Linonen) so bili v primerjavi z Obodriti in Veleti majhno ljudstvo Polabskih Slovanov.Collins 1998, str. 167. Prvič so bili omenjeni v zgodnjem 9. stoletju. Živeli so severno in vzhodno od Labe, južno od Veletov in Obodritov, severno od Hevelov in severovzhodno od Sasov.Fried 2016, str. 485; Collins 1998, str. 167; zemljevidi v Scholz 1970, str. 52 in Goldberg 2006, str. 350–351. Glinjani so bili morda podskupina VeletovNelson 1991, str. 47, op. 13. in pogosto pod oblastjo Obodritov. Reuter 1992, str. 41, op. 7; Melleno 2017, str. 379.
Lorških letopisi uvrščajo Glinjane med Vende.Minois 2014, str. 537–538. Po Letopisih Frankovskega kraljestva so Glinjani in Smeldingi "prebegnili" k danskemu kralju Gudfredu, v odgovor pa je frankovski kralj Karel Mlajši opustošil njihovo deželo.Scholz 1970, str. 88. Glinjani so se verjetno podredili danski oblasti in tistega leta sodelovali pri napadu Dancev na Obodrite, kar je imelo za posledico uničenje velikega trgovskega središča Rerik.Collins 1998, str. 167; Minois 2014, str. 537. Letopisi namigujejo, da so pred tem priznavali suverenost Frankov.Melleno 2017, str. 363. Namesto da bi Franki neposredno priskočili na pomoč svojim zaveznikom Obodritom z napadom na Dance, so se odločili za kazenski pohod proti šibkejšim Glinjanom in Smeldingom, ki so bili bolj dostopni in bolj neposredno nevarni, saj so živeli na meji frankovskega imperija.Collins 1998, str. 167; Melleno 2017, str. 368. Vojska, ki jo je osebno vodil sin cesarja Karla Velikega, je verjetno prihajala predvsem iz Nevstrije.Minois 2014, str. 537. Medtem ko Letopisi Frankovskega kraljestva prikazujejo pohod kot frankovsko zmago, Lorški letopisi pohod opisujejo kot polomijo ali preobrat z velikimi izgubami na obeh straneh, ki mu je sledil umik Frankov.Minois 2014, str. 537; Fried 2016, str. 485. Moissaški letopisi potrjuje, da je Karel Mlajši utrpel resne izgube.Kats & Claszen 2012, vol. II, str. 143; Minois 2014, str. 537. Odziv Dancev, ki so zaprosili za mir, kaže, da je bil frankovski pohod vendarle uspešen.Melleno 2017, str. 368.
Leta 811 je Karel Veliki po letnem spomladanskem zboru poslal proti Glinjanom še eno kazensko odpravo.Scholz 1970, str. 93. Vojska je obnovila tudi trdnjavo Höhbeck, ki so jo uničili Veleti leta 810. V ta napad so bili morda vpleteni tudi Glinjani.Minois 2014, str. 553–554. Po Moissaških letopisih so bile leta 811 opustošene tudi dežele Betincev.Kats & Claszen 2012, vol. II, str. 145; Rossignol 2019, str. 50.
V kasnejših zapisih se Glinjani občasno omenjajo v povezavi z Obodriti. Leta 838 se je Ludvik Nemški uprl cesarju Ludviku Pobožnemu, medtem ko je danski kralj Horik I. zahteval, da cesar prenese oblast nad Obodriti na Dansko. Sledila je splošna vstaja med Polabskih Slovanov. V njej naj bi bili udeleženi Obodriti, Veleti, Glinjani, Lužiški Srbi in Kolodi.Goldberg 2006, str. 122–123, 134. Po Sanbertinskih letopisih je Ludvik Pobožni leta 839 proti Ododritom in Glinjanom poslal vojsko, sestavljeno iz Avstrazijcev in Turingov.Nelson 1991, str. 47. Fuldski letopisi omenjajo, da je leta 858 kralj Ludvik Nemški proti Ododritom in Glinjanom poslal vojsko pod poveljstvom svojega sina Ludvika Mlajšega.Abodrites and Linones. Pohod je bil morda povezan z danskim napadom na Saško, omenjenim v Sanbertinskih letopisih.Goldberg 2006, str. 135, op. 73.
Glinjani so eno od ljudstev, navedenih v Katalogu trdnjav in regij severno od Donave, sestavljenem na dvoru Ludvika Nemškega med letoma 844 in 862, najverjetneje leta 845. Ljudstva, ki so živela na meji Ludvikovega kraljestva so navedena od severa proti jugu. Glinjani, "ki imajo sedem trdnjav", so omenjeni za Veleti in pred Bitinci, Smeldingi in Moričani, ki so združeni v celoto.Goldberg 2006, str. 135–136.
Sklici
Viri
Kategorija:Polabski Slovani