sličica Slovaška matica (slovaško Matica slovenská) je najstarejša slovaška nacionalna kulturna in znanstvena organizacija. Sedež Slovaške matice je v mestu Martin, nacionalnem kulturnem središču Slovakov, v katerem je bila leta 1863 ustanovljena Slovaška matica (ponovno 1919). Slovaška matica je pravna oseba. Svoje organizacijske enote ustanavlja na ozemlju Republike Slovaške, kot tudi v tujini. Status in dejavnost Slovaške matice določa Zakon številka 68/1997 Zbirke zakonov o Slovaški matici s spremembami in dopolnitvami zakona 3 , kot tudi Statut Slovaške matice. Zakon št. 68/1997 Z. z. o Slovaški matici [online]. Bratislava : Ministrstvo za pravosodje SR, 1997-02-13, [cit. 2017-11-11]. Dostopno online. https://www.slov-lex.sk/pravne-predpisy/SK/ZZ/1997/68/ Statut Slovaške matice sprejet na zasedanju Slovaške matice 12.10.2019, z dnem veljavnosti 1.1.2020 [cit. 2021-03-02]. Dostopno online https://matica.sk/wp-content/uploads/2020/01/STANOVY-MS.pdf

sličica|Člani in zastopniki Slovanskih Matica v Ljubljani (hrvaški, slovaški, slovenski, srbski, črnogorski)

Usmerjenost in misija Slovaške matice

Slovaška matica je javnopravna ustanova. Deluje kot nacionalna, neodvisna, nestrankarska, nadkonferenčna, nadresorna, znanstvena in kulturna ustanova. Slovaška matica je imela posebno vlogo v procesu nacionalne samoopredelitve in zaščite nacionalnih pravic, ohranjanja identitete in razvoja kulture slovaškega naroda. Misija Slovaške matice v 21. stoletju je sistematično razvijanje duhovnega, nacionalnega, kulturnega in družabnega življenja vseh članov slovaškega naroda, kot tudi članov drugih skupnosti, ki živijo na ozemlju Republike Slovaške. Slovaška matica razvija in krepi nacionalno-kulturno življenje slovaškega naroda, njegovo nacionalno zavest in nivo izobraženosti, ter spodbuja ustvarjanje in ohranjanje kulturne dediščine in tradicije. Ustvarja sodelovanje s člani narodov, ki živijo na ozemlju Republike Slovaške, kot tudi z ostalimi narodi v tujini, s ciljem spoznavanja in izmenjave kulturnih vrednot. Slovaška matica prispeva k razvoju slovaške znanosti, kulture, umetnosti in izobraževanja in vseh oblik duhovnega in družabnega življenja, ki krepijo nacionalno zavest, še posebej pri slovaški inteligenci, študentih in mladih. Neguje in razvija posebno sodelovanje z maticami slovanskih narodov in slovaškimi maticami, ki delujejo izven ozemlja Republike Slovaške.

Cilji Slovaške matice Glavni cilji, ki jih je določila država Slovaški matici, ki so definirani z določili Zakona o Slovaški matici so: krepitev slovaškega domoljubja, krepitev odnosa državljanov do slovaške državnosti, izvajanje osnovnih raziskav v slovastistiki, udeležba v razvoju lokalne in regionalne kulture, vplivanje na mladino v duhu nacionalnih, moralnih in demokratskih vrednot, povečevanje nacionalne zavesti Slovakov v večjezikovnih okoljih v Slovaški Republiki; izboljševanje odnosa med kulturami državljanov pripadnikov nacionalnih manjšin in etničnih skupin na ozemlju Slovaške republike in nacionalne slovaške kulture, združevanje ustvarjalcev in pripadnikov slovaške kulture in znanosti v svetu; dajanje podpore promoviranju Republike Slovaške lastnim informacijskim in kulturnim centrom ustanovljenim v tujini; razvijanje odnosa z evropskimi in svetovnimi organizacijami za vprašanja kulture, nacionalne identitete, duhovnega življenja in ohranitve splošnih vrednot človeštva; ustanavljanje fondacij in skladov za podporo nacionalnem in kulturnem življenju Slovakov na Slovaškem in v tujini, kot tudi za nagrajevanje najbolj znanih posameznikov iz določenih področij ustvarjalnosti; sodelovanje z državnimi organi in z organi lokalnih samouprav z namenom razvoja kulture in družabnega življenja; objavljanje pristne slovaške umetniške ustvarjalnosti, znanstvenih del, izobraževalnih in znanstveno priljubljenih del, novinarskega in periodičnega tiska, propagiranje slovaške zgodovine, kulture in osebnosti preko pristnih avdiovizualnih dokumentarnih del, produkcija kulturnega obvešanja o lastnem delovanju preko elektronskih medijev in internetnih omrežij; sodelovanje v procesu izdelave učbenikov in šolskih tekstov posameznih predmetov družbenih znanosti za osnovne in srednje šole, na podlagi pooblastila Ministrstva za izobraževanje Republike Slovaške.

Delovne enote Slovaške matice:

Arhiv Slovaške matice Članska centrala Slovaške mtice Finančno-ekonomski oddelek Slovaške matice Informacijski center Slovaške matice Muzej Slovakov v tujini Slovaške matice Regionalni centri Slovaške maticeе (Domovi Slovaške matice in Regionalni centri Slovaške matice) Izposoja kostumov in nošenj Slovaške matice Uredništvo Slovaškega nacionalnega časopisa Uredništvo časopisa Slovaški pogledi Tajništvo predsednika in upravnika Slovaške matice Slovaški zgodvinski zavod Slovaške matice Slovaški literarni zavod Slovaške matice Center nacionalnih zvez Slovaške matice Tehnično investicijski oddelek Slovaške matice Znanstvena centrala Slovaške matice Založništvo Slovaške matice

Sedeži Slovaške matice

Prva zgradba Slovaške matice sličica|Prva Matičina stavba Izgradnja prve zgodovinske zgradbe s sedežem Slovaške matice, katere naziv je tudi Nacionalna voditeljica, je začeta leta 1864 po projektu Karola Harrera, z dopolnitvami gradbenika Jana Nepomuka Bobula, kateremu je bila zaupana izgradnja. Temeljni kamen v centru mesta Martin je bil položen 6. aprila 1864, na slovesni postavitvi je bil prisoten takratni vršilec dolžnosti prvega podpredsednika Slovaške matice, Karol Kuzmany, evangeličanski duhovnik in superintendent. Delno dokončana stavba je slovesno odprta 8. avgusta 1865 kot Dom Slovaške matice, druga faza gradnje je končana leta 1869. Ogrsko Ministrstvo za notranje zadeve v okviru vseprisotne madžarizacije ne madžarskih narodov je leta 1875 ustavilo delovanje Slovaške matice, vso njeno premoženje, vključno z zgradbo s sedežem, pa zaseglo v korist ogrske države.

V obdobju od leta 1899 do leta 1900 je bila zgradba dozidana in hkrati prilagojena izključno za administrativne potrebe ogrskih državnih organov. Po ponovni ustanovitvi Slovaške matice 1.1.1919 je češkoslovaška vlada prek ministrstva, pooblaščenega za upravljanje s Slovaško, Matici vrnila njen prvotni sedež. Tokrat so imeli v zgradbi sedež tudi češkoslovaški državni uradi, vednar s svojimi kapacitetami ni bila dovolj za realizacijo razvojenga načrta delovanja matice. Avgusta 1919 se je rodila ideja o izgadnji nove, večje in modrnejše matičine zgradbe, ki je realizirana leta 1926, ko je prva zgradba prenehala z izvrševanjem funkcije sedeža Slovaške matice. Leta 1963 je razglašena za kulturni spomenik, danes ima status nacionalnega kulturnega spomenika. Danes je v tej zgradbi nameščena stalna namestitev zgodovine slovaške književnosti, v njej se nahajajo razstavni prostori, depoji in strokovni oddelki Literarnega muzeja Slovaške nacionalne knjižnice. Druga zgradba Slovaške matice sličica|Slovesno odprtje nove, druge stavbe Matice slovaške Druga zgradba Slovaške matice je danes v funkciji sedeža Matice in se nahaja v ulici Pavla Mudronja in širšem centru mesta Martin. Projektiral jo je arhitekt Jan Palkovič, izvedbena dela je izvedel gradbenik Stanislav Zachar iz mesta Vrutki. Temeljni kamen je položen 13. avgusta 1924 tekom avgustovskih matičinih slovesnosti. Izgradnja je potekala od jeseni 1924 do februarja 1926. Slavnostno odprtje zgradbe je bilo 29. avgusta 1926. Na platoju pred zgradbo je odkrit spomenik znanemu slovaškemu pisatelju in domoljubu Svetozarju Hurbanu Vajanskemu. Leta 1965 je na tem mestu postavljen alegorijski kip Slovaške matice akademskega kiparja Jana Kulicha, medtem ko je spomenik Svetozarju Hurbanu Vajanskemu premaknjen in postavljen pred prvo zgradbo Slovaške matice.

Druga zgradba Slovaške matice, na podlagi svojih arhitektonskih značilnosti, pripada reprezentativnim gradbenim delom mesta Martin. Pomembne značilnosti zgradbe, kot so visoki stebri, portik, timpanoni in stroga simetrija, uvrščajo zgradbo v dela neoklasične arhitekture. Zaradi njenega vsedružbenega pomena je leta 1963 razglašena za kulturni spomenik. Poleg administrativnega dela zgradbe ta naslov obsega tudi pomožne stavbe, dvoriščni park in spomenik posvečen oseminštiridesetim zahrbtno ubitim udeležencem Slovaške narodne ustaje leta 1944. sličica|Predsednik Matice slovaške Dr. Marián Gešper, v Aleji narodnih buditeljev sličica|Aleja narodnih osebnosti V parku sv. Cirila in Metoda se nahaja reprezentativni pantenon, doprsni kipi pomembnih narodnih in matičinih ustajnikov. Prvi doprsni kip je odkrito 2. oktobra 2012 ob povodu 250. letnice rojstva kodifikatorja slovaškega knjižnega jezika Antona Bernolaka. Na področju je do konca leta 2020 odkrito skupaj štirideset doprsnih kipov narodnih ustajnikov v naslednjem vrstnem redu:

2. oktobra 2012 – kodifikator književnega jezika Anton Bernolak; 2. avgusta 2013 – prvi predsednik Slovaške matice Štefan Moyses, prvi podpredsednik Slovaške matice Karol Kuzmany in častni predsednik Slovaške matice Jan Francisci; 1. avgusta 2014 – vodilni predstavnik nacionalnega gibanja prve polovice 20. stoletja in član odbora Slovaške matice Andrej Hlinka; 7. avgusta 2015 – vodilni predstavnik narodnega slovaškega gibanja v 19. stoletju in kodifikator slovaškega knjižnega jezika L‘udovit Štur in upravnik Slovaške matice in pisatelj Jozef Ciger Hronsky; 17. avgusta 2015 – pisatelj in narodni ustajnik Svetozar Hurban Vajansky in ustanovitelj Slovaške lige v Ameriki Štefan Furdek; 11. avgusta 2017 – prvi predsednik Slovaške narodne skupščine Jozef Miloslav Hurban in ustanovitelj Slovaške matice in Združenja sv. Vojtecha Andrej Ľudovit Radlinsky; 30. oktobra 2018 – predsednik Slovaške matice, slovaške narodne stranke in slovaške narodne skupščine Matuš Dula; 4. avgusta 2019 – predsednik Slovaške matice, prvi predsednik in prvi generalni nadzornik Slovaške evangeličanske (op. a.) cerkve Jan Vanovič; 23. septembra 2020 – doživljenjski upravnik Slovaške matice Jozef Škultety; 4. avgusta 2021 – državnik in politik, častni član Slovaške matice Alexander Dubček; 4. oktobra 2021 –ustanovitelj in predsednik Svetovnega kongresa Slovakov; član Slovaške matice Štefan Boleslav Roman; 7. јunija 2022 – ideolog nacionalnega gibanja in ustanovitelj Štefan Marko Daxner.

Tretja zgradba Slovaške matice sličica|Vladimír Mináč ob odprtju tretje stavbe Matice slovaške Slavnostna položitev temeljnega kamna za tretjo zgradbo Slovaške matice, ki se nahaja na Hostihorju, je bila v sklopu velike proslave ob stoletnici Slovaške matice 4. avgusta 1963. V uporabo je predana 31. avgusta 1975 in je tretja matičina zgradba postala novo moderno in večfunkcionalno središče Matice. Po začetku veljavnosti novega zakona o knjižnicah št. 183 v maju leta 2000, je Slovaška narodna knjžnica ločena od Slovaške matice, kot njene matičine institucije, od 1. julija 2000 je postala samostojna pravna oseba s sedežem na Hostihorju. Paradoksalno je na podlagi zakona ločena poleg tretje, tudi prva zgodovinska zgradba Slovaške matice. Tretja zgradba je postala sedež Slovaške narodne knjižnice, matičin sedež se je vrnil v drugo zgradbo matice. sličica|Spomenica slovaškega naroda

Iz zgodovine Slovaške matice – koledar sličica|Slovaške osebnosti Matica 1861

V času 6.-7. junija na Slovaški narodni skupščini v Martinu, v političnem programu znanem pod nazivom Memorandum slovaškega naroda, je oblikovana zahteva za ustanovitev slovaškega kulturnega društva. Z ustanovitvijo društva Stalni narodni odbor je zaupal Začasnemu odboru Matice, ki je izvedel vse organizacijske korake k ustanovitvi, pripravil prvi matičin Statut in bil zaslužen za pridobitev dovoljenja na cesarskem dvoru na Dunaju.

1863