Napoleon II. (Napoléon François Joseph Charles Bonaparte) je bil leta 1815 nekaj tednov sporen francoski cesar. Sin cesarja Napoleona Bonaparta in Marije Luize Avstrijske je bil francoski cesarski princ in Kralj Rima od rojstva, * 20. marec 1811, Tuilerijska palača, Pariz, Francosko cesarstvo, † 22. julij 1832, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo
V očetovi senci
Po očetovem padcu je preostanek življenja preživel na Dunaju in bil na avstrijskem dvoru znan kot Franz, vojvoda Reichstad v svoji odrasli dobi (iz nemške različice njegovega drugega osebnega imena, skupaj z naslovom, ki mu ga je leta 1818 podelil avstrijski cesar). Posmrtno je dobil vzdevek L'Aiglon' ("Orliček") po priljubljeni igri Edmonda Rostanda, L'Aiglon.
Ko so po porazih Napoleona I. zavezniki 4. aprila 1814 silili k odstopu, je izrazil željo, da bi njegov sin vladal kot cesar. Vendar zmagovalci koalicije niso hoteli priznati njegovega sina za naslednika in Napoleon I. je bil nekaj dni kasneje prisiljen brezpogojno odstopiti. Čeprav Napoleon II. nikoli ni dejansko vladal Franciji, je bil po drugem očetovem padcu na kratko naslovni cesar Francije. Večino svojega življenja je preživel na Dunaju in umrl za jetiko pri 21 letih.
Njegov bratranec Louis-Napoléon Bonaparte je leta 1852 ustanovil Drugo francosko cesarstvo in vladal kot cesar Napoleon III..
Smrt in spomin Spomin v književnosti 1900 je Edmond Rostand napisal igro L'Aiglon o njegovem življenju. Srbski skladatelj Petar Stojanović je napisal opereto Napoleon II: Herzog von Reichstadt, ki je doživela krstno predstavo na Dunaju v 1920-ih letih. Victor Tourjansky je režiral francoski film L'Aiglon 1931, obenem pa tudi nemško različico z naslovom Herzog von Reichstadt (Vojvoda od Reichstadta). Arthur Honegger in Jacques Ibert sta skupaj sestavila v klasični glasbi opero L'Aiglon, ki je doživela krstno predstavo 1937. Časnikar Henri Rochefort se je šalil, da je Napoleon II., ker ni pravzaprav nikoli zares vladal, bil pravzaprav najboljši francoski vladar, saj ni napovedal nobene vojne, nobene dajatve in nobenega trinoštva.Leo A. Loubere, Nineteenth-Century Europe: The Revolution of Life, Englewood Cliffs, New Jersey: Prentice Hall, p. 154. »Orliček« si je bil dober s princeso Zofijo Bavarsko od Wittelsbachovcev. ki je bila žena Franza Karla, brata matere Napoleona II., cesarice Marije Lujze. Šušljalo se je, da je verjetno Zofijin drugi sin, Maksimilijan, (1832-1867) sad njune skrivne zveze.
Rodovnik
Sklici
Glej tudi Schönbrunn Seznam francoskih cesarjev Seznam francoskih kraljev
Viri Welschinger, Le roi de Rome, 1811–32, (Paris, 1897) Wertheimer, The Duke of Reichstadt'', (London, 1905)
Zunanje povezave
German description of the arms of the Duke of Reichstadt, circa 1830
Kategorija:Napoleon Bonaparte Kategorija:Francoski cesarji Kategorija:Francoski kralji Kategorija:Francoski rimokatoličani Kategorija:Francoski politiki Kategorija:Umrli za tuberkulozo Kategorija:Pokopani v Cerkvi svetega Štefana na Dunaju Kategorija:Bonapartistični pretendenti francoskega prestola