Hoorn () je mesto in občina na severozahodu Nizozemske, v provinci Severna Holandija. Je največje mesto in tradicionalna prestolnica regije Zahodna Frizija. Hoorn se nahaja na Markermeerju, 20 kilometrov vzhodno od Alkmaarja in 35 kilometrov severno od Amsterdama. Občina ima nekaj čez 73.000 prebivalcev in površino 20,38 km², zaradi česar je tretja najgosteje naseljena občina v Severni Nizozemski za Haarlemom in Amsterdamom. Občina poleg mesta Hoorn vključuje še vasi Blokker in Zwaag ter dele zaselkov De Bangert, De Hulk in Munnickaij.
Hoorn je na Nizozemskem znan po svoji bogati zgodovini. Mesto je dobilo mestne pravice leta 1357 in se razcvetelo v nizozemski zlati dobi. V tem obdobju se je Hoorn razvil v uspešno pristaniško mesto, kjer je bila ena od šestih komor nizozemske vzhodnoindijske družbe (VOC). Proti koncu osemnajstega stoletja pa je Hoornu postalo vse težje tekmovati z bližnjim Amsterdamom. Na koncu je izgubilo svojo funkcijo pristaniškega mesta in postalo regionalno trgovsko središče, ki je služilo predvsem manjšim vasem Zahodne Frizije. Danes je Hoorn mesto s sodobnimi stanovanjskimi območji in zgodovinskim mestnim središčem, ki se zaradi bližine Amsterdama včasih šteje za del metropolitanskega območja Randstad. Rt Horn in otoki Hoorn so dobili ime po tem mestu.
Etimologija levo|sličica|200x200_pik|Različica zastave Hoorna (1783) z arhaičnim francoskim črkovanjem Izvor imena Hoorn – v arhaičnem črkovanju Hoern, Horne ali Hoirn(e) – je obdan z miti. Po starih frizijskih legendah ime izvira iz Hornusa, bastarda kralja Redbada in brata Aldgillisa II., ki je domnevno leta 719 ustanovil mesto in ga poimenoval po sebi. Druga teorija trdi, da je ime izpeljano iz znaka s podobo poštnega roga, ki je visel na eni od gostiln, ki so jo ustanovili pivovarji iz Hamburga v začetku 14. stoletja.
Po mnenju Hadriana Junija bi se lahko ime nanašalo tudi na mestno pristanišče v obliki roga. Drugi so verjeli, da je ime izpeljano iz a, plevela z votlim steblom, ki je rasel na tem območju ob nastanku mesta. Kronist Theodorus Velius zavrača to teorijo, kot tudi trditev, da ime izvira iz Dampterhorn, ki naj bi bila edina preostala soseska poplavljene vasi Dampten.
Eno najzgodnejših omemb Hoorna najdemo v pismu, ki navaja, da je bil leta 1303 trgovec iz Brugesa zaprt v Zahodni Friziji blizu kraja, imenovanega Hornicwed. Ta fraza – čeprav ni gotovo, ali se dejansko nanaša na Hoorn – je sestavljenka srednje nizozemskih besed , kar pomeni »vogal« in , kar pomeni »plitva voda«. Verjetno je ime Hoorn res izpeljano iz srednje nizozemskega ali preprosto in da je mesto dobilo ime po svoji legi v ostrem zalivu (nekdanjega) Flevskega jezera.
Kot potomec rekonstruiranega protogermanskega *hurnijǭ je ime Hoorn sorodno z danskim in norveškim , islandskim , švedsko in zahodnofrizijsko , ki so vse ohranile pomen »kota«. V sodobni nizozemščini pa beseda pomeni »rog«, tako v akustičnem kot v anatomskem smislu.
Zgodovina
sličica|230x230_pik|Pogled na Hoorn (1622) Hendricka Cornelisza Vrooma sličica|230x230_pik|Zemljevid Hoorna (1649) Joan Blaeu
Zgodnja zgodovina V začetku osmega stoletja je grožnja vikinških napadov povzročila nemire v Frizijskem kraljestvu, zaradi česar so številni ljudje zapustili svoje domače kraje in se naselili drugam. Po tem zgledu naj bi se Hornus – bastard Redbada – skupaj s tovariši preselil proti zahodu in leta 719 zahodno od reke Vlie zgradil naselje, ki ga je poimenoval po sebi. To legendarno naselje ni obstajalo dolgo, saj je pogorelo le nekaj let kasneje.
V poznem srednjem veku je bilo mesto današnjega Hoorna močvirnato območje, ki sploh ni bilo primerno za poljedelstvo, v nasprotju z bolj rodovitno notranjostjo. Tukaj je prekomerna proizvodnja mlečnih izdelkov pripeljala do vzpostavitve trga znotraj domene Zwaag, kjer je bilo mogoče presežke zamenjati za drugo blago. Ta tržnica je bila v bližini zapornice v reki Gouw, ki je bila najprimernejši prehod v Zuiderzee za okoliške vasi.
Tržnica je pritegnila številne tuje trgovce, predvsem iz Hamburga in Bremna, ki so svoje blago (večinoma pivo) prihajali prodajat lokalnemu prebivalstvu v zameno za maslo in sir. To je na to območje pripeljalo tudi tri brate iz Hamburga, ki so prepoznali njegovo ugodno lokacijo in se odločili, da bodo v bližini tržnice zgradili vsak svojo gostilno, da bi povečali prodajo svojih piv. Gradnja teh zgradb je bila dokončana leta 1316 in je privedla do širitve naselja, saj je zdaj več trgovcev iz severne Nemčije in Danske obiskalo kraj, da bi trgovali. Posledično se je naselje hitro razvilo v vas, ki je nato dobila ime Hoorn. Mesto je uradno postalo mesto leta 1357, ko je Hoornu podelil mestne pravice Viljem V., holandski grof, po pavšalnem plačilu 1550 guldnov.
Nizozemska zlata doba Hoorn je hitro zrasel in postal glavno pristaniško mesto in uspešno trgovsko središče, ki je cvetelo v 16. in 17. stoletju, znanem tudi kot nizozemska zlata doba. Bil je sedež zapriseženih svetov Zahodne Frizije in Noorderkwartier () od 1573 do 1795 in sedež admiralitete Noorderkwartier od 1589 do 1795, skupaj z Enkhuizenom. Poleg tega je bilo mesto pomembna domača baza za Nizozemsko vzhodnoindijsko družbo (VOC), Nizozemsko zahodnoindijsko družbo (WIC) in Noordsche Compagnie.
Mestna flota je preplula sedem morij in se vrnila natovorjena z dragocenim blagom iz Vzhodne Indije. Eksotične začimbe, kot so poper, muškatni orešček, nageljnove žbice so se prodajali z ogromnim dobičkom. S svojo spretnostjo v trgovini in pomorstvu so Hoornovi sinovi uveljavili ime mesta daleč naokoli. Leta 1619 je Jan Pieterszoon Coen (1587–1629), sporen zaradi svojih nasilnih napadov v jugovzhodni Aziji, »ustanovil« prestolnico Nizozemske Vzhodne Indije, ki jo je sprva nameraval poimenovati New Hoorn, čeprav je bilo pozneje odločeno, da bo njeno ime Batavija (današnja Džakarta). Kip Coena je bil postavljen na osrednji mestni trg Roode Steen leta 1893. Leta 1616 je raziskovalec Willem Schouten skupaj z Jacobom Le Maireom kljuboval divjim nevihtam, ko je obkrožil najjužnejšo konico Južne Amerike. Poimenoval jo je (Rt Horn) v čast svojemu domačemu mestu.
18. stoletje do danes sličica|230x230_pik| Roode Steen leta 1975 Hoornovo bogastvo se je v 18. stoletju nekoliko zmanjšalo. Uspešno trgovsko pristanišče je postalo komaj kaj več kot zaspana ribiška vas na Zuiderzeeju. Po Napoleonovi okupaciji je sledilo obdobje, ko je mesto postopoma obrnilo hrbet morju. Razvil se je v regionalno trgovsko središče, ki je oskrbovalo predvsem manjše vasi Zahodne Frizije. Stojničarji in trgovci so se posvetili prodaji mlečnih izdelkov in semena. Po uvedbi železnic v poznem 19. stoletju je Hoorn hitro zavzel svoje mesto kot priročno locirano in lahko dostopno središče v omrežju mest in vasi Severne Nizozemske. Leta 1932 je bil Afsluitdijk dokončan in Hoorn ni bil več pristanišče.
V letih po drugi svetovni vojni je prišlo do ponovne rasti. V središču cvetoče hortikulturne regije je mesto razvilo zelo raznoliko in dinamično gospodarstvo. V 1970-ih je bil Hoorn označen kot prelivno mesto () s strani nizozemske vlade za razbremenitev pritiska na prenaseljeno regijo Randstad. Posledično je na tisoče ljudi svoja utesnjena majhna stanovanja v Amsterdamu zamenjalo za družinsko hišo z vrtom v enem od novozgrajenih stanovanjskih območij Hoorna.
Geografija sličica|313x313_pik| Topografski zemljevid Hoorn (2019) Hoorn leži na vzhodu polotoka Severna Holandija, na severozahodni obali Markermeerja - drugega največjega sladkovodnega jezera na Nizozemskem. Mesto zavzema lok kopnega na jugu Zahodne Frizije na skrajnem severnem koncu majhnega zaliva z imenom Hoornse Hop. Pokrajina Hoorna je večinoma ravna in edina dvignjena območja so nasipi na južnem obrobju mesta. Občina je del varnostne regije Veiligheidsregio Noord-Holland-Noord in vodnega odbora Hollands Noorderkwartier.
Podnebje levo|sličica|230x230_pik| Turno drsanje od Hoorna do Warderja po zmrznjenem Markermeerju (1981) Hoorn ima oceansko podnebje (Köppen: Cfb), na katerega močno vpliva njegova bližina Severnega morja na zahodu, s prevladujočimi zahodnimi vetrovi. Tako zime kot poletja veljajo za mile, čeprav lahko zime postanejo precej hladne, medtem ko so poletja občasno precej topla.
Hoorn, tako kot večina province Severna Holandija, leži v coni odpornosti USDA 8b. Pozebe nastanejo predvsem v času vzhodnih ali severovzhodnih vetrov iz notranje evropske celine. Tudi takrat, ker je Hoorn s treh strani obdan z velikimi vodnimi telesi, noči redko padejo daleč pod 0 °C.
Poletja so zmerno topla s številnimi vročimi dnevi vsak mesec. Povprečna najvišja dnevna temperatura v avgustu je 21,6 °C in 30 °C ali višje je v povprečju izmerjeno le 1,8 dni na leto (2009–2018), kar Hoorn uvršča v toplotno območje AHS 2. Prav tako je običajno, da je vsako leto vsaj nekaj snežnih dni.
Kraljevi nizozemski meteorološki inštitut ima eno od svojih vremenskih postaj v Berkhoutu, vasi zahodno od Hoorna. Rekordni ekstremi segajo od -21,9 °C do 34 6 °C. Povprečna letna količina padavin je 855,5 mm.
Kultura sličica|345x345_pik| Hoofdtoren sličica|230x230_pik| Grote Kerk (levo) in Koepelkerk sličica|230x230_pik| Schouwburg Het Park
Arhitektura Številne hiše v zgodovinskem središču mesta izvirajo iz 17. in 18. stoletja, zlasti na območju severno od pristanišča. Druge pomembne zgradbe so:
Hoofdtoren (1464), nekdanji pristaniški kontrolni stolp Maria-/Kruittoren (1508), stolp zgrajen v poznogotskem slogu kot del mestnega obzidja Oosterpoort (1578), edina preostala mestna vrata Waag (1609), tehtnica na stičišču Grote Oost in Roode Steen Statenlogement (1613), nekdanja mestna hiša Burgerweeshuis (1620), nekdanja sirotišnica v Korte Achterstraat Statecollege (1632), v katerem je Westfries Museum Koepelkerk (1882), rimskokatoliška bazilika Claes Stapelhof (1682), hofje
Muzeji Pomembni muzeji v Hoornu so:
Muzej Westfries Muzej 20. stoletja
Lokalna vlada sličica|307x307_pik| Mestna hiša v Hoornu
Občinska uprava Od 16. junija 2022 občinsko upravo Hoorna sestavljajo: župan Portfelj Stranka Jan Nieuwenburg Javna varnost, regionalno sodelovanje in javne zadeve PvdA Aldermen Portfelj Stanka René Assendelft Izobraževanje, pristanišča, promet in transport HL Axel Boomgaars Finance, dohodek, kultura in raznolikost GL Karin Hakhoff Zmanjševanje revščine, socialna podpora, starejši in socialno varstvo 1H Dick Bennis Javni prostor, okolje, sosedske zadeve in šport CDA Marjon van der Ven Stanovanja, razvoj mest in javno zdravje VVD Arthur Helling Gospodarstvo, turizem, prostorsko načrtovanje in trajnost D66
Transport sličica|240x240_pik| Železniška postaja Hoorn
Železnice Hoorn je povezan z nizozemskim železniškim omrežjem in ima dve železniški postaji: Hoorn in Hoorn Kersenboogerd. S teh postaj je mogoče potovati v smeri Enkhuizen, Alkmaar in Amsterdam. Je tudi izhodišče dediščinske železnice Hoorn–Medemblik.
Ceste Avtocesta A7, ki poteka od Zaandama do nemške meje preko Afsluitdijka, poteka mimo Hoorna. Izhod Hoorn North se poveže s provincialno cesto N302, imenovano tudi , ki poteka od Hoorna do Lelystada preko Houtribdijka .
Pomembni ljudje Rojeni Sledi seznam pomembnih ljudi, rojenih v Hoornu:
Javne osebnosti Prebivali Sledi seznam ljudi, ki so bili rojeni drugje, vendar so znani (nekdanji) prebivalci Hoorna:
Mednarodni odnosi Partnerska mesta Hoorn je pobraten z naslednjimi mesti in občinami:
Beersel, Belgium (since 1968) Příbram, Czech Republic (since 1992)
Prijateljstva Lewes, Delaware, United States