Papiamento ali papiamentu () je kreolski jezik, ki temelji na portugalščini in se govori na Nizozemskih Karibih. Je najbolj razširjen jezik na karibskih otokih ABC (Aruba, Bonaire, Kurasav), z uradnim statusom na Arubi in Kurasavu. Papiamento je tudi priznan jezik v nizozemskih javnih organih Svetega Evstahija in Sabe.Papiamento can be used in relations with the Dutch government.
Jezik, ki se imenuje na Arubi in na Bonairu in Kurasavu, v veliki meri temelji na portugalščini in španščini iz kolonialne dobe (vključno z judovsko-portugalščino), nanjo pa sta močno vplivala nizozemska in venezuelska španščina. Zaradi leksikalnih podobnosti med španščino in portugalščino je težko določiti natančen izvor nekaterih besed. Čeprav obstajajo različne teorije o njegovem izvoru, večina jezikoslovcev zdaj meni, da je papiamento nastal iz španskega in portugalskega kreolskega jezika, ki sta se razvila na zahodnoafriških obalah, saj ima veliko podobnosti s kreolščino Zelenortskih otokov in kreolščino Gvineje Bissau.
Zgodovina sličica| Pokopališče in spomenik doktorju Moisesu Frumenciu da Costi Gomezu, prvemu predsedniku vlade Nizozemskih Antilov, s sporočilom, napisanim v Papiamentu: , kar približno pomeni: " Ne stori drugim tega, česar ne želiš, da drugi storijo tebi " sličica| Catecismo Corticu – prva natisnjena knjiga v Papiamentu leta 1837 Obstajajo različne teorije o izvoru in razvoju jezika papiamento, natančna zgodovina pa ni bila ugotovljena. Njegov matični jezik je zagotovo iberski, vendar so znanstveniki razpravljali o tem, ali je papiamento izpeljan iz portugalščine in njenih izpeljanih kreolskih jezikov, ki temeljijo na portugalščini, ali iz španščine. Zgodovinske omejitve, osnovno besedišče in slovnične značilnosti, ki si jih papiamento deli z zelenortsko kreolščino in gvinejsko-bisavsko kreolščino, so veliko manjše od tistih, ki si jih deli s španščino, čeprav sta se španski in nizozemski vpliv pojavila pozneje, od 17. stoletja naprej.
Samo ime jezika izvira iz papia, iz portugalščine in zelenortske kreolščine papear ("klepetati, reči, govoriti, govoriti"), dodano s samostalniško pripono -mento.
Španija je pridobila prevlado nad otoki v 15. stoletju, vendar jih je malo izkoristila. Portugalski trgovci so v obdobju 1580–1640 veliko trgovali v Zahodni Indiji in z Ibersko unijo med Portugalsko in Španijo, njihova trgovina se je razširila na špansko Zahodno Indijo. Leta 1634 je Nizozemska zahodnoindijska družba (WIC) prevzela otoke in deportirala večino maloštevilnega preostalega aravaškega in španskega prebivalstva na celino (večinoma na venezuelsko zahodno obalo in venezuelske ravnice, pa tudi vse do vzhoda do venezuelskega bazena Orinoka in Trinidada) in jih spremenila v središče nizozemske trgovine s sužnji med Afriko in Karibi.
Prve dokaze o široki uporabi papiamenta na Arubi in Curaçau lahko vidimo v uradnih dokumentih v začetku 18. stoletja. V 19. stoletju je bila večina gradiva na otokih napisana v papiamentu, vključno z rimskokatoliškimi šolskimi knjigami in pesmaricami. Leta 1837 je bil natisnjen Catecismo Corticu pa uso di catolicanan di Curaçao, prva tiskana knjiga v Papiamentu. Leta 2009 je bil Catecismo Corticu dodan v Unescov register spomina sveta. Prvi časopis v jeziku papiamentu je izšel leta 1871 in se je imenoval Civilisadó (Civilizator).
Trenutno stanje Papiamento se govori v vseh vidikih družbe po vsej Arubi, Kurasavu in Bonairu.
Papiamento je uradni jezik Arube od maja 2003. Na nekdanjih Nizozemskih Antilih je papiamento postal uradni jezik 7. marca 2007. Po razpadu Nizozemskih Antilov je bil uradni status papiamenta potrjen v novo ustanovljeni Karibski Nizozemski. Tudi 150.000 Antilcev (večinoma s Kurasava) živi na Nizozemskem in tekoče govorijo svoj materni jezik papiamento. Nekaj papiamenta se govori tudi na Svetem Martinu in polotoku Paraguaná v Venezueli.
Prva opera v papiamentu, ki jo je priredil iz njegovega romana Katibu di Shon, je bila izvedena v Stadsschouwburgu v Amsterdamu 1. julija 2013 v počastitev 150. obletnice konca suženjstva na nizozemskih Karibih.
Pravopis in izgovorjava Papiamento je zapisan z latinično pisavo.
Od leta 1970 sta bila razvita in sprejeta dva različna pravopisa. Leta 1976 sta Curaçao in Bonaire uradno sprejela različico Römer-Maduro-Jonis, fonetično črkovanje. Leta 1977 je Aruba odobrila črkovanje, ki je bolj temeljilo na etimologiji in ga je predstavila Comision di Ortografia (Pravopisna komisija), ki ji je predsedoval Jossy Mansur.
Literatura in kultura Državni himni Arube in Bonaire sta v papiamentu, »Aruba Dushi Tera« oziroma »Tera di Solo y suave biento«. V jeziku je tudi časopis Diario.
Filma Abo So (Aruba) in Sensei Redenshon (Curaçao) iz leta 2013 sta bila prva celovečerna filma v Papiamentu; komedija Bon Bini Holland (Curaçao in Nizozemska) vsebuje tudi nekaj Papiamenta.
Sklici
Bibliografija
Slovarji
Mansur, Jossy (1991). "Slovar angleščina-papiamento papiamento-angleščina". Edicionnan Clasico Diario, Oranjestad. Ratzlaff, Betty (2008). "Papiamento-Ingles, Dikshonario dvojezično". TWR Jong Bonaire. Joubert, Sidney (2007). "Handwoordenboek Papiaments-Nederlands". Joubert Press, Willemstad. Van Putte, Florimon; Van Putte-De Wind, Igma (2005). "Groot Woordenboek Papiaments Nederlands". Walburg Press, Zutphen Kramer, Johannes (2015). "Etymologische Studien zum Papiamento". Buske Verlag, Hamburg. NN, Los Editores (1876). GUIA para los españoles hablar papiamento y viceversa: Para que los de . . . Marugg, Tip (1992). "Dikshonario Erotiko Papiamentu". Scherpenheuvel, Curaçao. Banko di Palabra – osnovni slovar, ki temelji na črkovalniku Papiamento, ki ga sponzorira Unesco Majstro angleško-papiamento slovar Glosbe angleško-papiamento slovar
Slovnica
Goilo, Enrique R. (2000). "Učbenik Papiamentu". Trgovine De Wit, Oranjestad. Blankenburg, Eleanor (1986). "Osnovna slovnica Papiamentu za angleško govoreče". Izdaja Blankenburg, Bonaire. Frans-Muller, Xiomara (2017). "Papia Papiamentu ku mi". Strokovna knjiga, Bonaire. Kategorija:Članki o jezikih s praznim parametrom za datum Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi