Biturigi (galsko Biturīges Cubi) so bili galsko pleme, ki je v železni dobi in rimskem obdobju živelo na ozemlju, ki ustreza kasnejši provinci Berry, ki je po njih poimenovana. Imeli so istoimensko pleme, Bituriges Vivisci, v regiji Bordelais, kar bi lahko kazalo na skupen izvor, čeprav o tem ni neposrednih dokazov.
Ime Kot Biturige jih omenja Cezar (sredi 1. st. pr. n. št.),Julius Caesar. Commentarii de Bello Gallico, 7:5:5. Bituriges oi̔ Kou͂boi (Βιτούριγες οἱ Κοῦβοι) in Koúbois Bitoúrixi (Κούβοις Βιτούριξι) Strabon (zgodnje 1. st. pr. n. št.),Strabo. Geōgraphiká, 4:2:2. Bituriges qui Cubi appellantur Plinij Starejši (1. stol. n. št.)Pliny the Elder. Naturalis Historia, 4:109. in kot Bitoúriges oi̔ Kou͂boi (Βιτούριγες οἱ Κοῦβοι) Ptolemaj (2. stol. n. št.).Ptolemy. Geōgraphikḕ Hyphḗgēsis, 2:7:10., s.v. Bituriges Cubi.
Galski etnonim Biturīges pomeni »kralji sveta« ali morda »večni kralji«. Izhaja iz debla bitu- ('svet', morda tudi 'večen'; prim. OIr. bith 'svet, življenje, starost', bith- 'večno'), pritrjeno na riges ('kralji'; sing. rix). Ali je bil pomen 'večen' že povezan z bitu- v starodavnih keltskih jezikih ali se je pojavil pozneje v stari irščini, ostaja negotovo. Vsekakor je pomen 'svet' verjetno nastal iz pojma 'živi svet, kraj živih', saj protokeltsko deblo *bitu- izhaja iz protoindoevropskega *gʷiH-tu-, kar pomeni 'življenje'. ' (prim. lat. vīta 'življenje', OCS žiti 'živeti').
Mesto Bourges, izpričano ok. 400 n. št. kot civitas Biturigum ('civitas Biturige', Bituricas leta 844, Bituris leta 1182) in regija Berry, potrjena leta 860 kot pagus Biturigus ('pagus Biturige'), sta poimenovana po galskem plemenu.
Geografija Njihovo glavno mesto v predrimski dobi je bil oppidum Avaricum Biturigum (sodobni Bourges). Prebivali so zahodno od Aedujev, južno od Karnutov in Cenomanov, severno od Pictonov, Lemovcev in Arvernov ter vzhodno od Turonov.
Zgodovina Po legendi, ki jo pripoveduje Livij, so Biturigi vladali celotni Galiji ok. 600 pr. n. št. Soočen s prenaseljenostjo v domovini je bituriški kralj Ambigatus poslal sestrina sinova Bellovesa in Segovesusa iskat nova ozemlja za naselitev. Segovesus se je odpravil proti Hercinskemu gozdu, medtem ko naj bi Bellovesus vodil galsko invazijo na severno Italijo.
Veliko grške keramike in amfor, uvoženih iz Massalije (sodobni Marseille), ter lokalne produkcije umetniške keramike iz drugega dela 6. stoletja pred našim štetjem so našli v mestu Bourges, kar po mnenju zgodovinarja Venceslasa Krute daje arheološko zaslugo bistvu tradicija, o kateri poroča Livij, ki spominja na moč ljudi v regiji precej pred njegovim časom.
V 1. stoletju pr. n. št. so bili Bituriges Cubi odjemalci Eduijev kot del njihove konfederacije na čelu. Med galskimi vojnami so podpirali Arverne v njihovem boju proti Cezarju in utrpeli velike izgube pri obleganju njihovega oppiduma, imenovanega Noviodunum, ki mu je sledilo njihovo glavno mesto Avaricum leta 52 pr. n. št., edini oppidum na njihovem ozemlju, ki mu je Vercingetoriksova taktika požgane zemlje prizanesla. Sodelovali so tudi pri obrambi Alezije med obleganjem oppiduma s strani Rimljanov. Po porazu Vercingetoriksa je moral Rim leta 51 pr. n. št. zatreti galski upor na ozemlju Biturigov. Njihova podrejenost Rimu je bila domnevno hitra in prosili so Cezarja, naj posreduje proti njihovim sosedom Carnutes le nekaj tednov pozneje.
Zapuščina Odlomek iz Livija, summa imperii penes Biturges ('vsa oblast v rokah Biturigejev'), je postal moto mesta Bourges.
Sklici
Primarni vir
Literatura
Zunanje povezave
Encyclopédie de l'Arbre Celtique
Kategorija:Galci Kategorija:Staroveška ljudstva