Cornel Ronald West, ameriški filozof, politični aktivist, družbeni kritik, igralec, učenjak afroameriških študij in javni intelektualec, * 2. junij 1953, Tulsa, Oklahoma, Združene države Amerike.
Osredotoča se na vlogo rase, spola in razreda v ameriški družbi ter na sredstva, s katerimi ljudje delujejo in se odzivajo na svojo "radikalno pogojenost". West vire za svoje intelektualne prispevke črpa iz več tradicij, vključno s krščanstvom, črnsko cerkvijo, marksizmom, neopragmatizmom in transcendentalizmom. Med njegovimi najvplivnejšimi knjigami sta Race Matters (Rasa je pomembna, 1993) in Democracy Matters (Demokracija je pomembna: Zmaga v boju proti imperializmu, 2004).
West je zelo odkrit o prepričanjih o svoji levičarski politiki v Združenih državah in se v številnih medijih pogosto pojavlja kot komentator političnih in družbenih vprašanj. Skozi svojo kariero je imel profesorsko in štipendijsko mesto na številnih univerzah, kot so Univerza Harvard, Univerza Yale, Privatno teološko semenišče v New York-u (Union Theological Seminary), Univerza Princeton, Dartmouth College, Univerza Pepperdine in Univerzi v Parizu.
Med leti 2010 in 2013 je Cornel West skupaj s Tavisom Smileyjem vodil radijski program Smiley and West. Prav tako se je pojavil v več dokumentarnih filmih in v hollywoodskih filmih, kot sta The Matrix Reloaded (2003) in The Matrix Revolutions (Matrica revolucija, 2003). Oba filma je tudi komentiral. West je posnel tudi več govorjenih in hip hop albumov in bil MTV imenovan za izvajalca tedna. S Tricio Rose vodi podcast The Tight Rope. Je pogost sogovornik s svojim prijateljem Robertom P. Georgeem, vidnim konservativnim intelektualcem, pri čemer oba na visokih šolah in univerzah pogosto skupaj govorita o pomenu svobodnega umetniškega izobraževanja, svobode govora in civilnega dialoga. Leta 2020 ga je revija Prospect uvrstila na seznam četrtih največjih mislecev v obdobju COVID-19.
Zgodnje življenje
Cornel West se je rodil 2. junija 1953 v Tulsi v Oklahomi in odraščal v Sacramentu v Kaliforniji, kjer je maturiral na srednji šoli Johna F. Kennedyja. Kot otrok se je z družino priselil v sosesko afroameriškega delavskega razreda v Sacramento v Kaliforniji, ZDA, kjer je West pogosto obiskoval maše v lokalni baptistični cerkvi in poslušal ganljiva pričevanja ljudi, katerih starši so bili sužnji ter so živeli v strahu, boju in pomanjkanju. V okolici cerkve, ki jo je filozof obiskoval kot otrok, so bile nastanjene pisarne stranke Črni panter, ki je Westa prvič seznanila s spisi Karla Marxa in mu vtisnila pomen političnega aktivizma.
V najstniških letih je West sodeloval na demonstracijah za državljanske pravice in organiziral proteste, na katerih je zahteval tečaje temnopoltih na svoji srednji šoli, kjer je bil predsednik študentskega zbora. Kasneje je zapisal, da je v mladosti občudoval "iskreno temnopolto militantnost Malcolma X, kljubovalni bes stranke Črnega panterja in besno temnopolto teologijo Jamesa Conea.
Leta 1970, pri 17 letih, se je po končani srednji šoli s štipendijo vpisal na univerzo Harvard in tri leta pozneje z odliko diplomiral iz jezikov in književnosti bljižnega vzhoda. Času, ki ga je preživel na Harvardu pripisuje zasluge za izposavljenost širšim miselnim idejam, na katere so vplivali predvsem njegovi profesroji in stranka Črni panter.
West pravi, da so mu njegova krščanska prepričanja preprečila, da bi se pridružil BPP-ju (Black Panther Party), marksistično-leninistični črnski organizaciji, ki je bila v Združenih dražavah Amerike aktivna med leti 1966 in 1982. Namesto tega se je odločil za delo v lokalnih zaporih in cerkvenih programih. Po končanem izobraževanju na Harvardu se je vpisal na podiplomski študij filozofije na Univerzi Princeton, kjer je leta 1980 prejel tudi doktorat, dokončal disertacijo pod mentorstvom Raymonda Geussa in Sheldona Wolina ter tako postal prvi Afroameričan, ki je na Princetonu diplomiral z doktoratom iz filozofije.
Po doktorartu leta 1980 je West poučeval filozofijo, religijo in afroameriške študije na več fakultetah in univerzah, vključno z Union Theological Seminary, Univerzo Yale, univerzo v Parizu, Univerzo Princeton in univerzo Harvard. Sčasoma je West odstopil s položaja na Harvardu in se preselil na Princeton.
Leta 2002 se je vrnil na Princeton kot univerzitetni profesor razreda 1943 v Centru za afroameriške študije.
Kariera Akademska kariera
Po končanem študiju na Univerziteti Princeton se je vrnil nazaj na Harvard kot štipendist za tem pa postal profesorjev asistent na Union Theological Seminary v New Yorku. Leta 1984 je obiskoval Yale Divinity School(verska šola v New Havenu, Connecticut), kjer se je pogosto udeleževal različnih protestov in demonstracij glede združenega sindikata za uslužbence in odprave apartheida v Južni Afriki. Na enem izmed protestov je bil aretiran nakar mu je Univerziteta, kot kazen, odvzela dopust v spomladanskem semestru leta 1987, zaradi česar je moral med tem, ko je na Yale-u poučeval kot profesor, potovati čez Atlantski ocean na Univerziteto v Parizu.
Med leti 1988 in 1994 se je vrnil še na Univerziteto Princeton in diplomiral kot profesor za religijo in direktor afroameriških študij, kar je potem poučeval na Univerziteti Harvard. Kot profesor afroameriških študij, božanstva, religije in filozofije je bil zelo priljubljen in cenjen.
West je zapustil Harvard 2002 po javnem sporu s takratnim predsednikom Lawrence Summers. Za tem se je vrnil na Princeton, kjer je 2006 pomagal ustanovit Center za afroameriške študije. Leta 2012 pa se je vrnil nazaj, kjer je začel svojo kariero, na Union Theological Seminary, kljub temu pa še vedno občasno poučeval na Princetonu.
Novembra 2016 se je vrnil na Harvard za nestalni položaj profesorja javne filozofije na Harvard Divinity School(Univerzitetni oddelek na zasebni šoli na Cambridgeu, Massachusetts) in Podiplomski šoli za umetnost in znanost, oddelek za afriške-ameriške študije. Harvard pa je ponovno zapustil lani spomladi po kritičnem strogem pogledu na situacijo v Izraelu in Palestini. Do poletja pa je že deloval na Union Theological Seminary v New Yorku, povezanim z Univerzo Columbia.
Poleg poučevanja pa se je Cornel West udejstvoval tudi na drugih področjih; pisanju in politiki.
Napisal je dvajset knjig in sodeloval pri pisanju 13 knjig. Najbolj je znan po svojih klasikah, za katere je prejel častne nazive in Ameriške knjižne nagrade, med njimi so Race Matters (Rasa je pomembna, 1993) and Democracy Matters (Demokracija je pomembna: Zmaga v boju proti imperializmu, 2003), Brother West: Living and Loving Out Loud (Brat West, 2009)in med njegovimi najnovejšimi izdajami Black Prophetic Fire (Črni preroški ogenj, 2014)
V politiki je bil močno aktiven. Bil je dolgoletni član Demokratičnih socialistov Amerike. Leta 2008 je prejel posebno priznanje Svetovnega kulturnega sveta. Bil je tudi član bratovščine Alpha Phi Alpha. To je prva medkolegialna grško črkovna bratovščina, ustanovljena s strani šestih študentov leta 1906 na Cornellski Univerzi v New Yorku, zaradi potrebe po močni bratski vezi med potomci afriških priseljencev v ZDA. Bratovščina danes svoje sredstva in čas namenja pomoči na najbolj kritičnih področjih in organizira posebne dogodke kot so religiozne konvencije ali programi za oskrbo starejšiih, zbira denarna sredstva in odpira posebne pobude za pomoč afriško-ameriški mladini in njihovim družinam.
Cornela Westa pogosto primerjajo z W. E. B. Du Boisom kot enim najpomembnejših in najvplivnejših afroameriškim mislecev.
West je prav tako velikokrat citiran v popularnem tisku, njegova štipendija pa je bila tako kritizirana kot hvaljena.
Leta 1997 je bil izvoljen za člana Ameriške filozofske skupnosti, dve leti za tem pa član Ameriške akademije umetnosti in znanosti.
Televizijska kariera
Westa lahko vidimo v filmih The Matrix Reloaded (2003) in The Matrix Revolutions (Matrica revolucija, 2003), v katerih igra svetnika. Poleg tega pa je skupaj z integralnim teoretikom Kenom Wilberjem filozofsko komentiral vse tri Matrix filme. Večkrat se pojavi tudi v dokumentarnih filmih, na primer Examined Life (prevod ne obstaja), v katerem je več filozofskih debat o kontekstu resničnega sveta.
Filozof se pogosto pojavlja tudi v političnih pogovornih oddajah, prav tako pa so v seriji Law and Order (Zakon in red, 1990) v eni od epizod ustvarili lik, ki temelji prav na njem. Pojavil se je tudi v ameriški humoristični seriji30 Rock (2003)
Glasbena kariera
Cornel sam filozofijo primerja z jazz in blues glasbo, saj ga spominja na intenzivnost in poživljen je lahko človeški um.
Leta 2001 je Cornel začel svojo glasbeno kariero z izdajo svojega prvega albuma Sketches of My Culture(prevod ne obstaja, 2001). Za tem je 2004 in 2007 izdal še dva albuma, ki sta vključevala več sodelovanj z drugimi glasbeniki med njimi najbolj znan Prince. Vsi njegovi albumi so se nagibali k hip hop in soul žanru glasbe. Sam je tudi sodeloval na pesmih Sign of the times (2003, prevod ne obstaja) na albumu The Martyr (2003) in Letter to My Countrymen (prevod ne obstaja, 2012) na albumu Mourning in America in Dreaming in Color. Posnel je tudi recitacijo pesmi Johna Mellencampa Jim Crow, ki je bila vključena v Johnov glasbeni set On the Rural Route(prevod ne obstaja, 2010). Leta 2010 pa je zaključil snemanje s hip hop skupino Cornel West Theory.
Danes pa je skupaj z voditeljico Tricio Rose sovoditelj podcasta The Tight Rope (prevod ne obstaja).
Aktivizem Pogledi na raso v Združenih državah Amerike
Conrel West je ZDA poimenoval »rasističnen patriarhalen« narod, v katerem »belska nadvlada« še do danes popolnoma narekuje in oblikuje vsakdanje življenje. »Bela Amerika,« je zapisal, »je bila skozi zgodovino neuspešna in neodločna pri zagotavljanju rasne pravice in se je uspešno izogibala priznanju pravic temnopoltih.« PO njegovem mnjenju je takšna država ustvarila »degredirane in zatrte ljudi, ki si nadvse želijo lastne idenitete, življenjskega pomena in lastne vrednosti. West večino težav temnopoltih ljudi pripisuje »eksistencialni tesnobi, ki izhaja iz preživete izkušnje otonoloških ran in brazgotin, povzročenih s strani bele nadvlade ter njihovih podob, navad in prepričanj, ki prežemajo ameriško družbo in kulturo.«
Po Westovem mnenju, so napadi 11. septembra »vsem Amerčanom dali vpogled v vsakdajna življenja temnopoltih prebivalcev ZDA«, ki se čutijo » v nevarnosti, nezaščitene, žrtve naključnega nasilja in sovražene za to kar so.«
13. oktobra 2014, je bil Cornel West aretiran, zaradi sodelovanja v protestu proti ustrelitvi Micheala Browna in zaradi sodelovanja v socialnem gibanju imenovanem Ferguson October. Ponovno je bil aretiran 10. augusta, 2015, zaradi demonstracije pred sodiščem v St. Louisu, ob enoletni obletnici Brownove smrti. V dokumentarcu #Bars4Justice (2015) lahko zasledimo posnetke demonstracije in poslednje aretacije Westa v Fergusonu.
Politika West se označuje za nemarksističnega socialista, eden izmed razlogov za slednjo oznako je nespravljivost marksizma in krščanstva, in je častni predsednik Demokratičnih socialistov Amerike, ki jih je opisal kot: »prvo večrasno, socialistično organizacijo, ki se je zadostno skladala z njegovo osebno politiko, da se ji je odločil pridružiti«. V dokumentarnem filmu The Burly Man Chronicles se opisuje kot radikalni demokrat, ki je nezaupljiv do vseh oblik oblasti.