Citadela Petersberg (nemško Zitadelle Petersberg) v Erfurtu v osrednji Nemčiji je ena največjih in najbolje ohranjenih mestnih utrdb v Evropi.Stadtverwaltung Erfurt (17 November 2017). Petersberg. Retrieved 23 December 2017 Citadela je bila zgrajena na griču Petersberg, v severozahodnem delu starega mestnega jedra od leta 1665, ko je Erfurt upravljal volilni knez Mainza.Kogel, Kristina (2011). Erfurt an einem Tag. Ein Stadtrundgang. Leipzig: Lehmstadt Verlag Obdana je z več kot dvema kilometroma kamnitih zidov in ima površino 36 hektarov.Erfurt Tourismus & Marketing Petersberg Citadel (pdf) . Retrieved 2 January 2013
Erfurtu so vladali tudi Švedska, Prusija, Napoleon, Nemško cesarstvo, nacisti in sovjetske okupacijske sile po drugi svetovni vojni, bil pa je del Nemške demokratične republike (Vzhodna Nemčija). Vsi ti režimi so uporabljali citadelo Petersberg in vplivali na njen razvoj. Baročna trdnjava je bila v vojaški uporabi do leta 1963.Steffen Raßloff (2012). Geschichte der Stadt Erfurt. Erfurt: Sutton Verlag. Od ponovne združitve Nemčije leta 1990 je bila citadela precej obnovljena in je zdaj odprta za javnost kot zgodovinsko mesto. Njen labirint podzemnih prehodov je prav tako odprt za obiskovalce in trdnjavska pekarna (1832) spet deluje.Verein der Freunde der Citadelle Petersberg zu Erfurt e.V. (2015). 350 Jahre Zitadelle Petersberg. Tagungsband: Wissenschaftliches Kolloquim zum 350. Jahrestages der Grundsteinlegung der Zitadelle Petersberg vom 29. Mai bis 31 Mai 2015. Universität Erfurt.
Trdnjava je znana tudi po francoskem imenu Citadelle Petersberg, saj so bile francoske čete tam nameščene od leta 1806 do 1814, ko je bil Erfurt pod Napoleonovo okupacijo. Napoleon je večkrat obiskal Erfurt in citadela se je med njegovo vladavino še naprej razvijala, čeprav so bili njeni deli poškodovani v bitki leta 1813. 1806–1814: Erfurt unter französischer Besetzung. Erfurt Stadtverwaltung . Retrieved 23 December 2017
Citadela je bila zgrajena na mestu srednjeveškega benediktinskega samostana, najzgodnejši deli kompleksa pa so iz 12. stoletja.Friedrich, Verena (2003). Die ehemalige Benediktinerklosterkirche St. Peter and Paul, Erfurt. Regensburg: Verlag Schnell & Steiner
Stavba nekdanje spodnje vojašnice (nemško Untere Kaserne) se zdaj uporablja za namestitev in upravljanje arhivov Agencije Stasi Records.
Citadela Cyriaksburg je manjša trdnjava jugozahodno od mestnega središča Erfurta, ki izvira iz leta 1480. Zdaj je dom nemškega vrtnarskega muzeja. V Napoleonovem obdobju je bil zgrajen skriti jarek, ki je povezoval obe citadeli. Ostanke te povezave je še danes mogoče videti v citadeli Cyriaksburg.
Zgodovina Ozadje
Citadela Petersberg je prepletena z zgodovino Erfurta. Mesto je bilo prvič omenjeno leta 742 v pismu svetega Bonifacija papežu Zahariji, ko je bila ustanovljena katoliška škofija Erfurt.Heinemeyer, Karl (2004). Bonifatius: Heidenopfer, Christuskreuz, Eichenkult. Erfurt: Stadtverwaltung Erfurt. Bilo je del Svetega rimskega cesarstva in je bilo leta 755 vključeno v škofijo Mainz. Najzgodnejša arheološka najdba iz srednjega veka na griču Petersberg je kovanec iz okoli leta 850, iz časa Lotarja I., svetega rimskega cesarja od 817 do 855. Najden je bil v grobu, v ustih pokojnika.Stadt Erfurt. Archäologischer Wanderführer Thüringen. Weimar: Landesamt für Archäologie, 2005
Najstarejša ohranjena stavba v citadeli jePeterskirche (cerkev sv. Petra), ki je bila del benediktinskega samostana sv. Petra in Pavla, po katerem je hrib, nato pa citadela, dobila ime. Prvi zabeleženi dokazi o samostanu so iz leta 1060, vendar je morda obstajal precej časa pred tem.Stadtverwaltung Erfurt Kirchen in Erfurt: Peterskirche. Retrieved 26 December 2017 Prvotna stavba je pogorela leta 1080, vendar je bila obnovljena od 1103 do 1147 in cerkev sv. Petra je iz tega drugega obdobja. Leta 1184 se je v tej stavbi zgodila katastrofa Erfurtska latrina, kjer je srečanje plemičev iz vsega Svetega rimskega cesarstva padlo skozi tla v latrine, pri čemer se jih je najmanj 60 utopilo.
Mesto se je v 12. stoletju postopoma osamosvajalo, leta 1217 pa je postalo popolnoma neodvisno z ustanovitvijo lastnega mestnega sveta. Od leta 1066 do 1873 je bilo staro mesto Erfurt obdano z utrjenim obzidjem. Približno leta 1168 so ga razširili, da je potekalo okoli zahodne strani griča Petersberg in ga zaprlo znotraj meja mesta.Stadtverwaltung Erfurt (4 September 2012). Stadtbefestigung einst und jetzt. Retrieved 28 December 2017 Približno leta 1625 je mestni svet dal okrepiti mestno obzidje pri Petersbergu z izgradnjo velikega roga in dveh bastijonov. To sta bastijona z imenom Gabriel in Mihael. Med tridesetletno vojno (1618–1648) so Erfurt od leta 1631 zasedle švedske sile. Švedski kralj Gustav II. Adolf je upal, da bo zgradil trdnjavo na griču Petersberg, vendar je leta 1632 umrl in načrti se niso nikoli uresničili. Vendar pa so Švedi leta 1643 okrepili obstoječi bastijon Gabriel. Leta 1664 je mesto in okolico osvojil volilni knez Mainza. 1. junija 1665 je bil položen temeljni kamen citadele Petersberg.
Stavbe v citadeli Formalna prva faza gradnje je trajala od leta 1665 do 1707 po naročilu Johanna Philippa von Schönborna (1605–1673), nadškofa volilnega kneza Mainza in škofa Würzburga in Wormsa, da se zgradi citadela. Von Schönborn je pred kratkim osvojil Erfurt in želel zgraditi trdnjavo, da bi pokazal svojo moč lokalnemu prebivalstvu, da bi zatrl kakršne koli ideje o uporu.Raßloff, Steffen (16 May 2015).Zitadelle Petersberg. Retrieved 28 December 2017
Načrt, ki ga je erfurtski arhitekt Caspar Vogel (okoli 1660–1663) ustvaril za švedskega kralja Gustava II. Adolfa, je služil kot osnovni model za citadelo, na delo pa je močno vplival Antonio Petrini (okoli 1620–1701) arhitekt cesarskega dvora v Mainzu.Raßloff, Steffen (5 October 2013).Caspar Vogel:Ein großer Baumeister. Retrieved 28 December 2017 To je vključevalo gradnjo obzidja, bastijonov, revelinov, imenovanih Anselm in Lotha, glavna vrata (Peterstor) in poveljniško stavbo, tri vojašnice, ki so med najstarejšimi ohranjenimi vojašnicami v Nemčiji in predore znotraj obzidja, imenovane Horchgänge, kar pomeni »hodniki za poslušanje«.Kürsten, O. (1943). Der Petersberg: die Akropolis von Erfurt. Gotha: Engelhard-Reyher-VerlagMoritz, Horst (2001). Die Festung Petersberg unter Kurmainz 1664–1802. Erfurt: Stadtmuseum Erfurt
Druga faza gradnje je bila od leta 1707 do 1728 pod vodstvom arhitekta Maximiliana von Welscha (1671–1745), ki ga je leta 1714 Karel VI. za njegove zasluge na področju arhitekture imenoval za cesarskega viteza z nazivom Edler von Welsch. Welsch je dal poseben poudarek na okrepitev obrambe trdnjave in okopov.
Erfurt je leta 1802 postal del Kraljevine Prusije, da bi Prusiji nadomestil njena ozemlja na levem bregu Rena, ki jih je izgubila Francija. Vendar pa je bil 16. oktobra 1806 Erfurt predan francoskim silam v tako imenovani kapitulaciji Erfurta, ki je sledila pruskemu porazu v bitki pri Jeni–Auerstedtu.
Napoleonsko obdobje (1806–1814)
Francoske čete so bile v Erfurtu nameščene od leta 1806 do 1814, ko je bil Erfurt pod Napoleonovo okupacijo. Napoleon je v mesto prispel 23. junija 1807 in ustanovil kneževino Erfurt, ki ji je sam neposredno vladal.
Napoleon je med francosko okupacijo večkrat obiskal Erfurt. Posebej se je zanimal za Citadelo Petersberg.Kaiser, Klaus-Dieter (2007). Erfurt als Garnison und Festung 1813–1873. Berlin: Klaus-Dieter Kaiser. V Erfurtu je ostal od 27. septembra do 14. oktobra 1808, ko se je srečal z ruskim carjem Aleksandrom I. za kongres v Erfurtu.Unsere Leben - unsere Stadt. Erfurt Tourismus und Marketing, 2017 Voditelja sta med kongresom skupaj obiskala citadelo Petersberg.Erfurt, Capital of Thuringia. Erfurt Tourismus und Marketing, 2013.
V Erfurt je odšel tudi 15. decembra 1812, ko se je vrnil iz Rusije v Francijo, in od 25. do 28. aprila 1813. 21. aprila 1813 je ukazal, naj se utrdba Petersberg okrepi in opremi, da bo lahko podpirala 2000 obleganih mož šest mesecev. Pri projektu so sodelovali francoski vojaki in civilni prebivalci Erfurta, pri čemer je več kot 3000 civilistov delalo na gradnji jarkov, ki obdajajo zunanje zidove. Delo je potekalo podnevi in ponoči, za ogled pa so bile uporabljene goreče bakle. V tem času je bil zgrajen skriti jarek, ki je povezoval utrdbi Petersburg in Cyriaksburg, katerega ostanke je še danes mogoče videti v Cyriaksburgu.
4. novembra 1813 so se pruske, avstrijske in ruske sile približale Erfurtu in poskušale prepričati Francoze, da se predajo in zapustijo citadelo Petersberg. Predaje ni bilo in 6. novembra ob šesti uri zjutraj so na citadelo odprli ogenj. Zagorelo je več objektov, med drugim glavna stražnica, samostansko poslopje in deli cerkve sv. Petra. Uničenih je bilo tudi sto enaindvajset hiš v središču mesta pod citadelo.
Francozi se sicer niso predali, vendar je prišlo do podaljšanega premirja in v začetku januarja 1814 je bilo mesto Erfurt predano Prusom, čeprav so francoske čete ostale v citadelah Petersberg in Cyriaksburg. Ko so Pariz aprila 1814 zavzele zavezniške čete, so Napoleonove čete še vedno ostale v citadeli Petersberg. Šele 5. maja 1814 se je francoski general Alexandre d'Alton predal in citadelo mirno predal Prusom.
Prusko obdobje (1814–1871)
Ko so Prusi leta 1814 zavzeli citadelo, so začeli novo gradbeno fazo, ki je trajala do leta 1868. Trdnjavo so želeli narediti »odporno na bombe« in odporno na moč najnovejšega orožja. V tem obdobju so zgradili obrambno vojašnico, trdnjavsko pekarno, vodnjake, stranišča in kaponirje. Kaponir je del utrdbe, zgrajen v jarku, ki zagotavlja pokrito obrambo jarka in/ali dostop do zunanjih delov utrdbe.
Nemško cesarstvo (1871–1918) Po združitvi Nemčije leta 1871 je Erfurt postal del novonastalega Nemškega cesarstva. Nevarnosti za mesto s strani saških sosedov in Bavarske ni bilo več, zato so se odločili, da se mestno obzidje poruši. Danes je ostalo le nekaj ostankov.
Junija 1873 je cesar Viljem I. ukazal podreti citadeli Petersberg in Cyriaksburg, vendar zaradi pomanjkanja sredstev to večinoma ni bilo storjeno. Odstranjena sta bila dva revelina (Peter in Wilhelm) ter rogovi ob obzidju. Zgrajena je bila dovozna cesta, Luneta I je bila porušena, Luneta II in revelin Gabriel pa znižana. Z ruševinami so zasuli jarke.Moritz, Horst (2002). Die Festung Petersberg unter Preußen 1802–1918. Erfurt: Stadtmuseum Erfurt
Pred prvo svetovno vojno se je znova pojavilo zanimanje za strateško vojaško lokacijo citadele Petersberg. Med leti 1912 in 1914 so bile zgrajene nove zgradbe, kot so delavnice, skladišča, vojašnice in vojaški zapor.
Po prvi svetovni vojni Trdnjava je ostala pomemben garnizijski položaj do konca vojne leta 1918. Po prvi svetovni vojni je zaradi Versajske pogodbe leta 1919 prišlo do postopne opustitve vojaških objektov v obdobju Weimarske republike. Petersberg je bil uporabljen za vrtove in za civilno policijo, ki je imela na tem mestu center za pridržanje, garaže, delavnice in trgovine.
Obdobje nacizma (1933–1945)
Ko so leta 1933 na oblast prišli nacisti, so citadelo ponovno uporabili za vojaške namene. Zgradili so topovske kazemate in od leta 1935 so bile v njih enote divizijske vojske, enote rezervne vojske in okrožni vojaški naborni urad.
Tudi od leta 1935 so nacisti dele citadele uporabljali kot zapor za internacijo svojih političnih sovražnikov, kot so komunisti in sindikalisti. Zadrževali so jih v policijskem centru za pridržanje, ki je bil prvotno zgrajen za namestitev do 60 zapornikov, toda na vrhuncu je bilo v objektu natlačenih 241 internirancev. Številni interniranci so bili neposredno iz citadele Petersberg poslani v koncentracijska taborišča. Nekatere so nacisti umorili na sami citadeli. Nacisti so imeli na citadeli tudi vojaško sodišče za obravnavo ljudi, kot so dezerterji, ki je sojenim lahko izreklo smrtno kazen, včasih pa so te ljudi takoj usmrtili na citadeli. Danes je na tem mestu spomenik tistim, ki so jih nacisti trpinčili.