Sobni hrošček (znanstveno ime Anthrenus verbasci) je vrsta hrošča iz družine slaninarjev, razširjena po vsem svetu, ki jo pogosto najdemo v človekovih bivališčih, kjer se ličinke prehranjujejo z naravnimi vlakni različnih izdelkov in spravljeno hrano. Zato ga obravnavamo kot škodljivca.
Telesne značilnosti thumb|left|Ličinka Odrasli zrastejo približno 2–3 mm v dolžino, od zgoraj so približno ovalne oblike in pokriti z obarvanimi luskami, ki tvorijo pisan vzorec iz rumenkastih, rjavkastih in belih lis na črni podlagi. Po trebušni strani so bolj monotone sivkaste barve. Starejše živali so temnejše, z več črne, ker jim odpadajo luske. Od podobnih vrst svojega rodu jih je možno zanesljiveje ločiti po 11-členih tipalnicah s kijasto zadebelitvijo zadnjih treh členov in enakomerno zaobljenem robu oči.
Ličinke so ob koncu razvoja dolge do 4 ali 5 mm, s širšim zadnjim delom in prečno progaste. Porasle so s ščetinami, ki so na zadnjem delu telesa združene v šope, ki jih lahko žival nasrši, kadar se počuti ogroženo. V nevarnosti se lahko tudi zvijejo v kroglico.
Življenjski krog in ekologija thumb|left|Odrasli sobni hroščki na socvetju navadnega komarčka Samica izleže do 40 jajčec posamič ali v gručah v okolju, kjer bodo našle hrano. Po nekaj tednih se izležejo ličinke, ki potrebujejo temperaturo 15–25 ºC za razvoj. Ta v ugodnih pogojih traja do eno leto, v tem času se 4- do 16-krat levi. Razvoj prekine zimska hibernacija, ob nižjih temperaturah tudi dve, tako da se preobrazijo v odrasle šele spomladi po dveh zimah. V naravi se pogosto pojavljajo v gnezdih ptic, kot so lastovke, vrabci in hudourniki, kjer se prehranjujejo z odpadlim perjem in drugim odmrlim organskim materialom, pa tudi v gnezdih netopirjev in os. Odrasli so aktivni letalci; za razliko od ličink se prehranjujejo s pelodom in najraje obiskujejo cvetove rastlin, ki proizvajajo veliko peloda, kot so medvejke (rod Spiraea). Kot odrasli živijo le nekaj tednov.
Ugodne pogoje najdejo v človeških prebivališčih, kjer ličinke obžirajo obleke, zavese in preproge iz živalskih vlaken, najdemo pa jih tudi v spravljeni hrani, predvsem zrnju. Pri tem rastlinska semena niso najugodnejša hrana zanje in se lahko namesto tega hranijo z odmrlimi ostanki drugih škodljivcev, kot je hišni molj. Pogosto pridejo v hišo iz opuščenih ptičjih gnezd pod streho. Še posebej pa so problematični v prirodoslovnih muzejih, kjer lahko uničijo entomološke zbirke prepariranih žuželk, zato se skrbniki proti njim aktivno borijo z odganjanjem, lepljivimi pastmi in zaplinjanjem.
SKlici
Zunanje povezave
Kategorija:Slaninarji Kategorija:Skladiščni škodljivci Kategorija:Hrošči Afrike Kategorija:Hrošči Azije Kategorija:Hrošči Evrope Kategorija:Hrošči Slovenije Kategorija:Hrošči Južne Amerike Kategorija:Hrošči Severne Amerike Kategorija:Žuželke Avstralije Kategorija:Taksoni, opisani leta 1767