Edith Piaf (pravo ime Édith Giovanna Gassion), francoska pevka šansonov, * 19. december 1915, Pariz, † 10. oktober 1963, Plascassier, Cannes, Francija.
Življenje Njen oče je bil Louis-Alphonse, mama pa Italijanka Annetta Giovanna Maillard. Vzgojila jo je babica, očetova mama, ki je vodila javno hišo v Normandiji, saj jo je mama zapustila. Zaradi vnetja roženice je mala Edith skoraj oslepela, vendar je čudežno ozdravela potem, ko so babičine prijateljice skupaj z njo romale na grob sv. Terezije v Lisieux Berteaut, S.: Edith Piaf - Cankarjeva založba, Ljubljana 1971, stran 17 - 20).. Zatem je nekaj časa živela z očetom, ki je rad popival, zapustila pa ga je pri šestnajstih, da bi postala ulična pevka v Parizu.
Leta 1935 jo je odkril lastnik nočnega lokala Louis Leplée, čigar klub je obiskoval tako višji kot nižji razred. Prepričal jo je naj zapoje in je dal vzdevek, ki bi ga imela za vse življenje »La Môme Piaf« – Mali Vrabček. Istega leta je Edith tudi izdala svojo prvo ploščo. Kmalu zatem je bil Leplée umorjen, Edith pa je bila obtožena sokrivde, a so jo oprostili.
Leta 1940 ji je Jean Cocteau napisal uspešnico Le Bel Indifférent in kmalu je spoznala znane osebnosti, kot sta igralec Maurice Chevalier in pesnik Jacquet Borgeat. Sama je napisala besedilo za večino pesmi in sodelovala s skladatelji pri melodiji.
Njena pesem La vie en rose je bila napisana med nemško okupacijo Pariza v drugi svetovni vojni. Med vojno je bila njena kariera zelo uspešna in povpraševanje zelo veliko. S petjem za Nemce na visokih položajih si je prislužila pravico, da se je slikala s francoskimi vojnimi ujetniki za navidezno povečanje morale. Ko so ujetniki dobili slike so jih lahko uporabili kot načrte za pobeg. Edith je med vojno zelo pomagala Francoskemu odporu in je tako rešila mnogo življenj.
Po koncu vojne je imela turneje po Evropi, ZDA, in Južni Ameriki ter tako postala mednarodno priznana osebnost.
Velika ljubezen njenega življenja je bil Marcel Cerdan, a je umrl v letalski nesreči leta 1949, ko ga je Edith, da bi se čim prej spet videla, poslala na letalo, čeprav ni maral letenja. Poročila se je dvakrat. Njen prvi mož je bil Jacques Pills, poročila sta se leta 1952, ločila pa 1956, drugi mož pa je bil Theophanis Lamboukas, tudi znan kot Théo Sarapo, bil je kar dvajset let mlajši od nje, poročila pa sta se leta 1962.
Edith je imela tudi hčerko Marcelle, ki je umrla v svojem drugem letu (1935). Oče tega otroka je bil Louis Dupont. Leta 1951 je doživela prometno nesrečo in postala odvisna od morfija. V dvorani Paris Olympia je bila prvič deležna slave in tam je tudi imela nepozabni koncert, le nekaj mesecev pred smrtjo. V začetku leta 1963 je Edith posnela svojo zadnjo pesem, L'homme de Berlin. 220px|left|thumb|Grob Edith Piaf Ko je dopolnila 47 let, je Edith Piaf umrla za rakom 10. oktobra 1963, dan pred prijateljem Jeanom Cocteaujem. Pokopali so jo na pokopališču Pere Lachaise v Parizu. Na njen pogreb je prišlo več kot 40.000 ljudi, stotisoči pa so žalovali na ulicah Pariza. Charles Aznavour, ki je svojo pevsko kariero začel v sodelovanju z Edith, se spominja, da je bil čas njenega pogreba edini primer po koncu 2. svetovne vojne, ko je bil na pariških ulicah ves promet zaustavljen.
Še danes se je spominjamo kot največje francoske pevke vseh časov, njeno življenje pa je bilo polno nasprotij: na eni strani znana pevka, na drugi pa je živela tragično osebno življenje, prav tako pa njeni drobni postavi na odru nasprotuje veličastna moč njenega glasu, s katerim si je zaslužila vzdevek Pariški vrabček.
Pesmi
1925
1933
1934
1935
1936
(iz filma La Garçonne)
1937
(with Raymond Asso)
1938
1939
1940
1941
(iz filma Montmartre-sur-Seine) (iz filma Montmartre-sur-Seine)
1942
(iz filma Montmartre-sur-Seine)
1943
1944
1945
1946
(z Les Compagnons de la chanson)
(iz filma Etoile sans Lumière)
(z Les Compagnons de la Chanson)
(z Les Compagnons de la Chanson) (z Les Compagnons de la Chanson)
1947 (iz filma Neuf Garçons, Un Cœur)
(iz filma Neuf Garçons, Un Cœur)
1948
1949
(iz filma L'Homme aux Mains d'Argile)
1950
Hymn to Love Autumn Leaves The Three Bells
Simply a Waltz (angleška verzija)
1951
(z Eddiem Constantinom)
(z Eddiem Constantinom)
(with M. Jiteau)
1952
(iz filma Boum sur Paris)
(z Jacquesom Pillsom) (iz filma Boum sur Paris)
1953
(z Jacquesom Pillsom) (iz filma Boum sur Paris)
1954
(iz filma Si Versailles M'Était Conté)
(iz filma Francoski kankan)
1955
1956 Heaven Have Mercy One Little Man 'Cause I Love You (angleška verzija) Don't Cry I Shouldn't Care My Lost Melody
1957
1958
1959
1960
1961
No Regrets
1962
(s Théom Sarapom)
(s Charlesom Dumontom)
(z Mikisom Theodorakisom/Jacquesom Plantom)
(s Théom Sarapom)
1963
(s Théom Sarapom) (zadnja posneta pesem)
Filmografija La garçonne (1936), Jean de Limur Montmartre-sur-Seine (1941), Georges Lacombe Étoile sans lumière (1946), Marcel Blistène Neuf garçons, un cœur (1947), Georges Freedland Si Versailles m'était conté (1954), Sacha Guitry Francoski kankan (1954), Jean Renoir Música de Siempre (1958), v filmu je pela La vida en rosa, špansko verzijo "La Vie en rose". Les Amants de demain (1959), Marcel Blistène
Glej tudi Seznam francoskih pevcev
Viri
Zunanje povezave Édith Piaf Chansons d'Édith Piaf Little Sparrow EdithPiaf.com Édith Piaf edithpiaf Les Conquêtes de Piaf Edith Piaf - Une chanson à trois temps na You tube
Kategorija:Umrli za rakom jeter Kategorija:Francoski pevci Kategorija:Francoski šansonjerji Kategorija:Pokopani na pokopališču Père-Lachaise