Devanagari ali devanāgarī (, , sanskrtska izgovarjava: ), imenovana tudi nāgarī (),Kathleen Kuiper (2010), The Culture of India, New York: The Rosen Publishing Group, , str. 83 je levo-desna abugida (vrsta segmentne pisave), ki temelji na antični brahmski pisavi, Rudradamanski napis iz 1.–4. stoletja n. št., najden v Gudžaratu, Indija, Arhivi Stanfordske univerze (strani 30–45), zlasti napis v devanagariju na džajadamanskih kovancih (strani 33–34) s severa indijske podceline. Je ena od uradnih pisav Indijske republike. V redno uporabo je bila vpeljana že pred 7. stoletjem n. št.Richard Salomon (2014), Indian Epigraphy, Oxford University Press, , str. 40–42Krishna Chandra Sagar (1993), Foreign Influence on Ancient India, South Asia Books, , str. 137 Pisava devanagari, ki jo sestavlja 47 glavnih znakov, vključno s 14 samoglasniki in 33 soglasniki, je četrta najbolj uporabljana pisava na svetu in jo uporablja več kot 120 jezikov.Devanagari (Nagari) , Script Features and Description, SIL International (2013), United States
Pravopis te pisave odraža izgovarjavo jezika. V nasprotju z latinico ta pisava ne razlikuje velikosti črk.Akira Nakanishi, Writing systems of the World, , str. 48 Piše se z leve proti desni in močno uporablja simetrične zaokrožene oblike v kvadratnih orisih, prepoznavna pa je po vodoravni črti, imenovani široreka (, ), ki poteka vzdolž vrha polnih črk. V ležeči podobi se pisava devanagari razlikuje od drugih indijskih pisav, kot so bengalsko-asamska pisava ali gurmuki, natančen pregled pa pokaže, da so si zelo podobne, z izjemo kotov in strukturnega poudarka.
Med jeziki, ki to pisavo uporabljajo kot primarno ali sekundarno pisavo, so maratščina, palijščina, sanskrt (antična pisava nagari za sanskrt ima dva dodatna soglasniška znaka),George Cardona and Danesh Jain (2003), The Indo-Aryan Languages, Routledge, , str. 75–77 hindijščina,Hindi , Omniglot Encyclopedia of Writing Systems and Languages borojščina, nepalščina, šerpščina, prakrtščina, apabramša, avadščina, bojpurščina, brajščna, čatigarščina, harjanščina, magajščina, sadrščina, radžastanščina, bilščina, dogrijščina, kašmirščina, konkanščina, sindščina, nevarščina, mundarščina in santalščina. Pisava devanagari je tesno sorodna pisavi nandinagari, ki je pogosta v starih rokopisih Južne Indije,George Cardona and Danesh Jain (2003), The Indo-Aryan Languages, Routledge, , str. 75Reinhold Grünendahl (2001), South Indian Scripts in Sanskrit Manuscripts and Prints, Otto Harrassowitz Verlag, , str. xxii, 201–210 in je v daljnem sorodstvu s številnimi pisavami jugovzhodne Azije.
Sklici