thumb|upright=1.6|Zemljevid Besarabije znotraj Moldavije in Ukrajine thumb|upright=1.2|Zemljevid Besarabije; vir: Charles Upson Clark (1927): Bessarabia, Russia and Roumania on the Black Sea
Besarabija (, , ) je zgodovinska regija v vzhodni Evropi, omejena z rekama Dnester na vzhodu in Prut na zahodu ter Črnim morjem. Približno dve tretjini Besarabije pripada sedanji državi Moldaviji, tretjina pa Ukrajini. Južni črnomoski del Besarabije med izlivom Pruta v Donavo oz. delto Donave in izlivom reke Dnester zavzema danes ukrajinsko zgodovinsko pokrajino Budžak, majhen del na severu pa je del ukrajinske Črnoviške oblasti.
Po rusko-turški vojni (1806–1812) in Bukareštanskem miru, ki je sledil, so bili vzhodni deli kneževine Moldavije, vazala Osmanskega cesarstva, skupaj z nekaterimi območji, ki so bila prej pod neposredno osmansko oblastjo, predani Carski Rusiji. Pridobitev je bila med zadnjimi ozemeljskimi pridobitvami Ruskega imperija v Evropi. Novo pridobljena ozemlja so bila organizirana kot Besarabska gubernija Ruskega imperija. Ime Besarabija se je pred tem uporabljalo samo za južne nižine med rekama Dnester in Donavo. Po krimski vojni leta 1856 so bila južna območja Besarabije vrnjena pod moldavsko oblast. Ruskija je oblast nad celotno regijo obnovila leta 1878, ko je bila Romunija, ki je nastala z združitvijo zgodovinske romunske kneževine Moldavije z Vlaško, prisiljena zamenjati ta ozemlja za Dobrudžo.
Po ruski revoluciji leta 1917 se je območje organiziralo kot avtonomna Moldavska demokratična republika v predlagani ruski zvezni državi. Boljševiška agitacija konec leta 1917 in v začetku leta 1918 je povzročila intervencijo romunske vojske, ki naj bi domnevno pomirila regijo. Kmalu zatem je lokalnna parlamentarna skupščina razglasila neodvisnost in nato združitev s Kraljevino Romunijo. Zakonitost teh dejanj je bila sporna. Oporekala jim je predvsem Sovjetska zveza, ki je to območje obravnavala kot ozemlje, ki ga je okupirala Romunija.
Ko je Sovjetska zveza s Paktom Molotov–Ribbentrop leta 1940 pridobila privolitev nacistične Nemčije, je pod grožnjo vojne pritisnila na Romunijo,Joseph Rothschild, East-Central Europe between the two World Wars University of Washington Press, Seattle, 1977; , str. 314 da se je umaknila iz Besarabije. Besarabijo je zasedla Rdeča armada in omogočila njeno priključitev k Sovjetski zvezi. Večina ozemlja je bila vključena v Moldavsko ASSR, medtem ko so bila ozemlja s slovansko večino na severu in jugu Besarabije prenesena v Ukrajinsko SSR. Romunija, ki se je med drugo svetovno vojno pridružila osi, je med nacistično invazijo na Sovjetsko zvezo ponovno zasedla Besarabijo. Ko se je tok vojne obrnil, jo je leta 1944 ponovno izgubila. Leta 1947 je bila sovjetsko-romunska meja na Prutu mednarodno priznana s Pariškim mirovnim sporazumom, ki je končal drugo svetovno vojno.
Med procesom razpada Sovjetske zveze sta Moldavska in Ukrajinska SSR leta 1991 razglasili svojo neodvisnost in postali moderni državi Moldavija in Ukrajina ter ohranili obstoječo delitev Besarabije. Po kratki vojni v začetku 90. let prejšnjega stoletja je bila v Pridnestrju razglašena Pridnestrska republika, ki je svojo oblast razširila tudi na mesto/občino Bender na desnem bregu reke Dnester. Del z Gagauzi naseljenih območij v južni Besarabiji je bil leta 1994 organiziran kot avtonomna regija znotraj Moldavije.
Etimologija in raba imena thumb|right|upright=1.2|Zemljevid Besarabije znotraj Moldavije v različnih zgodovinskih obdobjih
Po tradicionalni razlagi ime Besarabija (romunsko Basarabia) izhaja iz imena vlaške dinastije Basarab, ki naj bi v 14. stoletju vladala južnemu delu območja. Nekateri učenjaki v to dvomijo in trdijo, da:
je bilo ime eksonim, ki so ga uporabljali zahodni kartografi, je bilo v domačih virih prvič uporabljeno šele v poznem 17. stoletju, je zamisel, da se nanaša na moldavske regije blizu Črnega morja, izrecno zavrnil zgodnji moldavski kronist Miron Costin kot kartografsko zmedo, ki so jo morda povzročili srednjeveški zahodni kartografi, ki so sodobno poljsko omembo Vlaške kot Besarabije napačno razlagali kot ločeno deželo med Vlaško in Moldavijo.
Po Dimitriju Cantemirju se je ime Besarabija prvotno nanašalo le na del ozemlja južno od zgornjega Trajanovega zidu, ki je le malo večje od današnjega Budžaka.
Geografija Regijo na severu in vzhodu omejuje reka Dnester, na zahodu Prut in na jugu spodnja Donava in Črno morje. Regija ima površino 45.630 km2. Ozemlje je večinoma gričevnata ravnina in ravna stepa. Je zelo rodovitno in ima nahajališča lignita in kamnolome. Glavna gospodarska panoga v regiji je kmetijstvo. Pridelujejo se sladkorna pesa, sončnice, pšenica, koruza, tobak, vinsko grozdje in sadje in redijo ovce in govedo.
Glavna mesta so Kišinjev, nekoč prestolnica ruske gubernije Besarabije, zdaj glavno mesto Moldavije, ter Izmajil in Bilgorod-Dnistrovski, zgodovinsko imenovana Cetatea Albă in Akkerman. Obe slednji mesti sta v Ukrajini. Druga mesta upravnega ali zgodovinskega pomena so: Hotin, Reni in Kilija, vsa v Ukrajini, in Lipcani, Briceni, Soroca, Bălți, Orhei, Ungheni, Bender/Tighina in Cahul, vsa v Moldaviji.
Zgodovina V poznem 14. stoletju je novoustanovljena Kneževina Moldavija obsegala tisto, kar je kasneje postalo znano kot Besarabija. Kasneje so na tem ozemlju neposredno ali posredno in delno ali v celoti vladali: Osmansko cesarstvo kot suveren Moldavije, vendar z neposredno oblastjo le v Budžaku in Hotinu, Rusko carstvo, Romunija in Sovjetska zveza. Od leta 1991 večina ozemlja tvori jedro Moldavije, manjši deli pa spadajo v Ukrajino.
Prazgodovina Ozemlje Besarabije je bilo naseljeno že v davnini. Od 6. do 3. tisočletja je na tem ozemlju cvetela kukutensko-tripilska kultura.
Stari vek V antiki so to regijo poseljevali Tračani, krajša obdobja pa tudi Kimerijci, Skiti, Sarmati in Kelti, zlasti Kostoboki, Karpi, Britogali, Tirageti in Bastarni.Hotia C. Matei, "Enciplopedia de istorie" ("History encyclopedia"), Meronia, Bucharest, 2006, . str. 290. V 6. stoletju pr. n. št. so grški naseljenci ustanovili kolonijo Tyras ob obali Črnega morja in trgovali z domačini. V južni Besarabiji so se naselili Kelti z glavnim mestom Aliobrks, zdaj Orlivka.
Prva država, za katero se domneva, da je vključevala celotno Besarabijo, je bila Burebistova dačanska država v 1. stoletju pr. n. št. Po njegovi smrti je bilo država razdeljena na manjše dele, osrednji deli pa so bili v 1. stoletju n. št. združeni v Decebalovo Dačansko kraljestvo. Njegovo kraljestvo je leta 106 n. št. uničil rimski cesar Trajan. Južna Besarabija je bila v Rimsko cesarstvo vključena že pred tem leta 57 n. št. kot del rimske province Spodnje Mezije. Dejanska rimska oblast je bila vzpostavljena šele po Decebalovam porazu. Rimljani so v južni Besarabiji zgradili zemeljske obrambne zidove, med njimi spodnji Trajanov zid, da bi obranili provinco Mala Skitija pred vdori nomadov. Pod neposredno rimsko oblastjo je bila samo črnomorska obala. V notranjosti je živelo več tamkajšnjih plemen, ki jih sodobni zgodovinarji imenujejo Svobodni Dačani.Mihai Bărbulescu, Dennis Diletant, Keith Hitchins, Șerban Papacostea, Pompiliu Teodor. "Istoria României". Corint, Bucharest, 2007. . str. 77. Od 2. do 5. stoletja se je v regiji razvila černjahovska kultura.
Leta 270 je začelo Rimsko cesarstvo zaradi vdorov Gotov in Karpov umikati svoje sile, predvsem iz rimske Dakije, na ozemlje južno od Donave. Germanski Goti so vdrli v Rimsko cesarstvo s spodnjega toka reke Dnepra preko južne Besarabije (Budžaška stepa). Leta 378 so območje preplavili Huni.
Zgodnji srednji vek thumb|left|upright=1.2|Po eni od teorij je regija dobila ime po vlaških vladarjih iz poznega 14. stoletja (zemljevid za leto 1390)
Od 3. do 11. stoletja so na ozemlje Besarabije večkrat zaporedoma vdrla različna plemena: Goti, Huni, Avari, Bolgari, Madžari, Pečenegi, Kumani in Mongoli. Ozemlje Besarabije je bilo zajeto v desetinah efemernih kraljestev, ki so bila razpuščena, ko je prišel nov val migrantov. Za to obdobje je bila značilna grozljiva negotovost in množično gibanje plemen. Obdobje je bilo kasneje znano kot temni vek Evrope ali obdobje preseljevanj.
Leta 561 so Besarabijo zavzeli Avari in usmrtili lokalnega vladarja Mesamerja. Za Avari so v regijo prišli Slovani in ustanovili svoje naselbine. Nato so se leta 582 v jugovzhodni Besarabiji in severni Dobrudži naselili Onogurski Bolgari in se od tam, domnevno pod pritiskom Hazarov, preselili v Spodnjo Mezijo in začeli oblikovati Bolgarijo. Z vzponom hazarske države na vzhodu so se invazije začele zmanjševati in bilo je mogoče ustvariti večje države. Po nekaterih mnenjih je južni del Besarabije ostal do konca 9. stoletja pod vplivom Prvega bolgarskega cesarstva.
Med 8. in 10. stoletjem so južni del Besarabije naselili prišleki balkansko-donavske kulture,Чеботаренко, Г.Ф. Материалы к археологической карте памятников VIII-Х вв. южной части Пруто-Днестровского междуречья//Далекое прошлое Молдавии. Кишинев, 1969. str. 224–230. znane tudi kot kultura Prvega bolgarskega cesarstva. Med 9. in 13. stoletjem se Besarabija v slovanskih kronikah omenja kot del Bolohovenskega vojvodstva na severu in Brodniškega vojvodstva na jugu. Domneva se, da sta to bili zgodnjesrednjeveški vlaški kneževini.
Zadnji obsežni vpadi v Besarabijo so bili vpadi Mongolov leta 1241, 1290 in 1343. Pomembna naselbina Zlate horde iz tega obdobja je bila Sehr al-Ddid blizu Orheja. Vdori so povzročili umik velikega dela prebivalstva v gorata območja v vzhodnih Karpatih in Transilvanijo. Število prebivalcev vzhodno od Pruta se je še posebej zmanjšalo v času vpadov Tatarov.
V poznem srednjem veku kronike omenjajo "republiko" Tigeci, ki je nastala pred ustanovitvijo kneževine Moldavije. Nahajala se je v bližini sodobnega mesta Cahul na jugozahodu Besarabije in ohranila svojo avtonomijo tudi v kasnejši kneževini vse do 18. stoletja. Genovski trgovci so obnovili ali ustanovili številne utrdbe ob Dnestru, zlasti Moncastro, in Donavi, vključno s Kilijo/Chilia-Licostomo.
Kneževina Moldavija thumb|250px|Večina Besarabije je bila več stoletij del Kneževine Moldavije (zemljevid za leto 1800)
Od 60. let 14. stoletja se je regija postopoma vključevala v Kneževino Moldavijo, ki je do leta 1392 vzpostavila oblast nad trdnjavama Akkerman in Kilija. Vzhodna meja kneževine je postala reka Dnester. Za ime Besarabije nekateri avtorji menijo, da ga je dobila po takrat vladajoči vlaški dinastiji Basarab. V 15. stoletju je bila celotna regija del kneževine Moldavije. Med letoma 1457 in 1504 je skoraj petdeset let vladal Štefan Veliki, ki je zmagal v 32 bitkah in obranil svojo državo pred skoraj vsemi svojimi sosedi, predvsem Osmanskim cesarstvom in Tatari, pa tudi Madžari in Poljaki. Izgubil je samo dve bitki. Po vsaki zmagi v bližini bojišča postavil samostan ali cerkev.
thumb|250px|Akkermanska trdnjava v Bilgorod-Dnistrovskem, Ukrajina, je bila ena od številnih pomembnih gradov v Besarabiji
Leta 1484 so v Besarabijo vdrli Osmanski Turki, zavzeli Kilijo in Cetateo Albo (turško Akkerman) in južni obalni del Besarabije priključili k Osmanskemu cesarstvu. Ozemlje so razdelili na dva sandžaka (okrožji). Leta 1538 so Osmani priključili še nekaj besarabskega ozemlja na jugu do Tigine, medtem ko sta osrednja in severna Besarabija ostali del Kneževine Moldavije. Slednja je postala vazal Osmanskega cesarstva. Med letoma 1711 in 1812 je Ruski imperij med svojimi vojnami proti Osmanskemu in Avstrijskemu cesarstvu petkrat okupiral regijo.
Priključitev k Ruskemu carstvu thumb|right|Moldavsko-ruska meja od leta 1856/1857 do 1878
Z Bukareštanskim mirovnim sporazumom, sklenjenim 12. maja 1812, se je končala rusko-turška vojna 1806-1812. Osmansko cesarstvo je ozemlje med rekama Prut in Dnester, vključno z Moldavijo, prepustilo Ruskemu carstvu. Celotno ozemlje se je takrat imenovalo Besarabija.