Volitve v Evropski parlament 2024 so potekale med 6. in 9. junijem leta 2024 v vseh državah članicah Evropske Unije.
To so bile hkrati prve volitve v Evropski parlament po brexitu. Zaradi brexita je bilo januarja 2020 27 sedežev iz britanske delegacije razdeljenih drugim državam. Ostalih 46 sedežev je bilo ukinjenih, skupno število evropskih poslancev pa se je po tem zmanjšalo s 751 na 705, kolikor naj bi jih Evropska unija prvotno tudi volila na volitvah 2024.
Na plenarnem zasedanju dne 13. septembra 2023 pa so poslanci potrdili povečanje števila sedežev iz 705 na 720. Novih 15 sedežev so razdelili med 12 držav članic, med njimi je enega dobila tudi Slovenija. Po novem ima Slovenija tako v Evropskem parlamentu 9 predstavnikov oz. evroposlancev.
Volilna udeležba za Evropsko unijo je bila 51,05 %, najvišja od leta 1999. Najvišja udeležba je bila v Belgiji (89,01 %), najnižja pa na Hrvaškem (21,35 %). V Sloveniji je bila udeležba 41,80 %, kar je največ od vseh dotedanjih evropskih volitev v državi.
Razpis volitev Stalni predstavniki članic EU so se v sredini maja 2023 dogovorili o datumu volitev. Švedsko predsedstvo Sveta EU je sporočilo, da bodo potekale med četrtkom, 6. junijem in nedeljo, 9. junijem 2024.
Rezultati Po političnih skupinah Evropska skupina (2024-29)Vodilni kandidatiGlasoviOsvojeni mandatiGlasovi%Število poslancev∆EPPEvropska ljudska stranka European People's Party groupsredina|brezokvirja|90x90_pikUrsula von der LeyenTBA21,20 +1S&DNapredno zavezništvo socialistov in demokratov Progressive Alliance of Socialists and Democratssredina|brezokvirja|90x90_pikNicolas SchmitTBA19,20 –12PatriotsDomoljubi za Evropo Patriots for Europesredina|brezokvirja|90x90_pikJordan BardellaTBA11,70 +8ECREvropski konservativci in reformisti European Conservatives and ReformistsRyszard LegutkoNicola ProcacciniTBA12,20 +16RenewRenew Europe Renew EuropeMarie-Agnes Strack-ZimmermannTBA10,50 –20G/EFASkupina Zelenih/Evropske svobodne zveze Greens–European Free AllianceTerry ReintkeBas EickhoutTBA7,30 –14GUE/NGLSkupina levice v evropskem parlamentu - GUE/NGL The Left in the European Parliament – GUE/NGLWalter BaierTBA6,70 –1ESNEvropa suverenih narodov Europe of Sovereign NationsRené AustStanisław Tyszka––na novoNISamostojni poslanci Non-Inscrits/TBATBA -24OthersNovoizvoljeni poslanci, ki ne pripadajo nobeni politični skupini v EP z iztekajočim se mandatom Others/TBATBA
Po državah DržavaPolitične skupineSkupajEPPS&DECRRenewIDG/EFALevicaNepovezaniAvstrija5526220Belgija3435322 22Bolgarija6215 517Ciper211 116Češka5 3 1111021Danska2314131 15Estonija2221 7Finska4213 23 15Francija6134133059181Grčija732 4521Hrvaška641 1 12Irska41 4 32 14Italija92124 8428 76Latvija2131 1 19Litva3222 1 1 11Luksemburg2111 1 6Madžarska72 1221Malta336Nemčija3014 8 1642496Nizozemska6417661 31Poljska233201 653Portugalska7822 1 21Romunija101163 1 233Slovaška1 6 815Slovenija51 21 9Španija222061 44461Švedska5533 32 21
Volilni sistem Država članicaDatum volitevVolilna starostObvezno glasovanjeGlasovanje odsotnihStarost za kandidiranjeVolilni pragSedežev20192024 Avstrija9. junij16Po pošti184% Belgija9. junij16Po poštiPo pooblaščencu215% Bolgarija9. junij18—215,9% Ciper9. junij18—211,8% Češka7.–8. junij18—215% Danska9. junij18Po pošti18— Estonija9. junij18Po poštiPo spletu21— Finska9. junij18Po pošti18— Francija9. junij18Po pooblaščencu185% Grčija9. junij17—253% Hrvaška9. junij18—185% Irska7. junij18—21N/A Italija9. junij18—254% Latvija8. junij18Po pošti215% Litva9. junij18Po pošti215% Luksemburg9. junij18Po pošti18— Madžarska9. junij18Po pošti185% Malta8. junij16—18N/A Nemčija9. junij16Po pošti18— Nizozemska6. junij18Po poštiPo pooblaščencu183,2% Poljska9. junij18—215% Portugalska9. junij18—18— Romunija9. junij18—235% Slovaška8. junij18—215% Slovenija9. junij18Po pošti18— Španija9. junij18Po pošti18— Švedska9. junij18Po pošti184%
Glavni kandidati
Sistem Spitzenkandidat Pred volitvami v Evropski parlament leta 2014 je bil uveden nov neformalni sistem za izbiro predsednika Evropske komisije (pogovorno poznan kot sistem Spitzenkandidat), ki določa, da bo kandidat tiste strankarske skupine, ki bo pridobila največ sedežev (ali tista, ki bo uspela zagotoviti podporo večinske koalicije), postal predsednik Komisije. Ta sistem temelji na ideji, da bi predsednik Komisije moral biti nekdo, ki ga podpre večina v Evropskem parlamentu, in ne zgolj kandidat, ki ga predlagajo voditelji držav članic EU za zaprtimi vrati. Leta 2014 je bil kandidat največje skupine Jean-Claude Juncker na koncu nominiran in izvoljen za predsednika Komisije. Voditelji evropskih strank so si leta 2019 prizadevali ponovno uvesti sistem, pri čemer so izbrali glavne kandidate in organizirali televizijsko razpravo med temi kandidati. Po volitvah je bila za predsednico komisije izbrana nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen, čeprav pred volitvami ni kandidirala, medtem ko je bil Manfred Weber, vodilni kandidat EPP, ki je dobila največ sedežev, ni bil nominiran, saj ni uspel zagotoviti podpore nobene druge stranke. Po imenovanju predsednice Komisije, ki ni bil Spitzenkandidat, medtem ko so drugi zahtevali njegovo obnovitev na volitvah leta 2024.
Leta 2023 je več evropskih političnih strank napovedalo, da nameravajo nominirati glavnega kandidata za predsednika Evropske komisije za prihajajoče volitve. ECR (Zavezništvo konservativcev in reformistov v Evropi) in ID (Stranka identitete in demokracije) sta to možnost zavrnili. To pomeni, da ti dve skupini ne bosta imenovali posebnega kandidata za predsednika Komisije.
Pregled strankarskih kandidatov za predsednika Komisije v letu 2024 +Evropska politična strankaSkupina EPGlavni kandidatVolilni programEPPEvropska ljudska strankaEuropean People's PartySkupina EPPUrsula von der Leyen"Our Europe"PESStranka evropskih socialistovParty of European SocialistsS&DNicolas Schmit"The Europe We Want"ALDEZavezništvo liberalcev in demokratov za EvropoAlliance of Liberals and Democrats for Europe PartyRenewMarie-Agnes Strack-Zimmermann“Your Europe, Your Freedom"EDPEvropska demokratska strankaEuropean Democratic PartySandro Gozi"Reinventing Europe"EGPEvropska zelena strankaEuropean Green PartyGreens/EFABas Eickhout, Terry Reintke"Courage to Change"EFAEvropska svobodna zvezaEuropean Free AllianceGreens/EFA, ECR, Raül Romeva"A Europe for All"IDStranka identitete in demokracijeIdentity and Democracy PartyIDBrezBrezECRZavezništvo konservativcev in reformistov v EvropiEuropean Conservatives and Reformists PartyECRBrez"Party Manifesto"PELStranka evropske leviceParty of the European LeftLevicaWalter Baier"Our Moment"ECPMEvropsko krščansko politično gibanjeEuropean Christian Political Movement Skupina EPP , ECRValeriu Ghilețchi"elevate. empower. engage."Stranke, neprepoznane s strani EUSkupina EPGlavni kandidatVolilni programPPEUEvropska piratska strankaEuropean Pirate PartyGreens/EFAMarcel Kolaja, Anja Hirschel"Common European Election Program"VoltVolt EvropaVolt EuropaDamian Boeselager, Sophie in 't Veld"Electoral Moonshot Programme"DiEM25Gibanje za demokracijo v Evropi 2025Democracy in Europe Movement 2025BrezBrez"What we are fighting for"
Evropska ljudska stranka Desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) je imela kongres 6. in 7. marca 2024 v Bukarešti. Na njem so izvolili svojega glavnega kandidata in sprejeli volilni program.
19. februarja 2024 je Ursula von der Leyen napovedala kandidaturo za nov mandat. Na marčnem kongresu je bila izvoljena za vodilno kandidatko, s 400 glasovi delegatov za in 89 proti.
Stranka evropskih socialistov Levosredinska Stranka evropskih socialistov (PES) je imela kongres 2. marca 2024 v Rimu. Kandidati so potrebovali podporo devetih polnopravnih strank članic PES, nominacije pa so se zaključile 17. januarja. Na kongresu je bil za vodilnega strankarskega kandidata izbran Nicholas Schmit.
Zavezništvo liberalcev in demokratov Liberalno-demokratsko zavezništvo ALDE je imelo izredni kongres 20. in 21. marca 2024 v Bruslju. Na njem so izvolili svojega glavnega kandidata in sprejeli volilni program.
Evropska demokratska stranka Kongres EDS bo potekal 8. marca 2024 v Firencah.
Evropska zelena stranka Med 2. in 4. februarjem 2024 je v Lyonu potekal kongres Evropske zelene stranke (EGP). Za glavna kandidata sta bila izvoljena Terry Reintke in Bas Eickhout.
Evropska svobodna zveza Kongres Evropske svobodne zveze (EFA) se je odvil oktobra 2023, na njem pa sta bila za glavna kandidata stranke izbrana Maylis Roßberg in Raül Romeva.
Evropska piratska stranka Evropska piratska stranka je kongres izvedla januarja 2024 v Luksemburgu, za glavna kandidata sta bila nominirana Marcel Kolaja in Anja Hirschel.
Volt Evropa 27. novembra je v Parizu potekal volilni kongres Volt Evrope, glavnih kandidatov pa stranka še ni izbrala.
Stranka evropske levice Kongres Stranke evropske levice (PEL) je potekal 24. in 25. februarja 2024 v Ljubljani, na njem so izbrali glavnega kandidata in potrdili volilni program. Za vodilnega kandidata je bil izvoljen Walter Baier, nekdanji predsednik Komunistične stranka Avstrije.
Kampanja Prihodnost Ursule von der Leyen Aktualna predsednica Evropske komisije je januarja 2024 sporočila, da bo odločitev o morebitni vnovični kandidaturi sporočila do 19. februarja. Do 21. februarja so v Evropski ljudski stranki prejeli le njeno kandidaturo, zato je postala edina kandidatka za nominirano glavno kandidatko stranke. Pogoji von der Leyen za sodelovanje z drugimi strankami so bili podpora EU, Natu, Ukrajini, demokraciji, evropskim vrednotam in vladavini prava. Slovenska ljudska stranka, članica ELS, se je na njeno kandidaturo odzvala z besedami, da von der Leyen ni njihova izbira, saj da se "pod njenim vodstvom Evropska komisija ni ustrezno odzvala na ključne izzive EU". Podporo sta ji prav tako odrekla evroposlanca iz vrst SDS, Romana Tomc in Milan Zver, ji pa je podporo izrekla Ljudmila Novak, evroposlanka iz vrst NSi. Glasovanje o njeni kandidaturi bo potekalo 7. marca na volilnem kongresu v Bukarešti. Izvoljena je bila za vodilno kandidatko, s 400 glasovi za in 89 proti. V nagovoru se je strankarskim kolegom za zaupanje in podporo ter dejala, da ji je v največjo čast služiti Evropski uniji.
Opombe
Sklici
2024 Kategorija:2024 v politiki