Tatre () ali v poljščini () - plurale tantum), so gorovje v Zahodnih Karpatih ki tvorijo naravno mejo med Slovaško in Poljsko. So najvišje gore v Karpatih, imenovane tudi Visoke Tatre za razliko od Nizkih Tater (slovaško Nízke Tatry), ločenega slovaškega gorovja južneje.

Tatre zavzemajo površino 785 kvadratnih kilometrov, od tega približno 610 kvadratnih kilometrov (77,7 %) na Slovaškem in približno 175 kvadratnih kilometrov (22,3 %) na Poljskem. Najvišji vrh, imenovan Gerlachovský štít, z 2655 m je severno od Poprada, v celoti na Slovaškem. Najvišja točka na Poljskem, Rysy, z 2499 m je južno od Zakopanov, na meji s Slovaško.

Dolžina Tater, merjena od vzhodnega vznožja Kobylí vrch (1109 m) do jugozahodnega vznožja Ostrý vrch (1128 m), v ravni črti, je 57 km (ali 53 km po nekaterih trditvah in strogo vzdolž glavnega grebena, 80 km. Razpon je širok le 19 km. Glavni greben Tater poteka od vasi Huty na zahodnem koncu do vasi Ždiar na vzhodnem koncu.

Tatre so zdaj zaščitene z zakonom z ustanovitvijo narodnega parka Tatre na Slovaškem in narodnega parka Tatre na Poljskem, ki sta skupaj vključena v Unescovo svetovno mrežo biosfernih rezervatov.

Leta 1992 je UNESCO skupaj določil poljske in slovaške parke za čezmejni biosferni rezervat v Svetovni mreži biosfernih rezervatov v okviru svojega programa Človek in biosfera.

Etimologija Prvi pisni zapis imena je iz leta 999, ko se je češki vojvoda Boleslav II. na smrtni postelji spomnil, kdaj se je vojvodina Češka razširila na Tritri montes. Druga omemba je v dokumentu Henrika IV. iz leta 1086, kjer je omenil praško škofijo s gorovjem Tritri. Še ena je leta 1125, kjer kronike Chronica Boemorum omenjajo ime Tatri.

Machek je leta 1931 dal prednost teoriji poljskega jezikoslovca Rozwadowskega s zlogovnim r, kot je v besedah chrt (češki hrt), smrt (češko smrt). V češčini je ta zlog včasih s samoglasniki i, e ali u, na primer črný – černý, tako da bi bila češka predelava iz Tritri/Tritry v Trtry. V poljščini je izraz Tatry prvič omenjen leta 1255. Zlogovniški r ima v poljščini pogosto samoglasnika na obeh straneh, tako da lahko v primeru Tarty rekonstruiramo ime v Tartry, kjer je samoglasnik a nastal pred zlogovnim r, ki se je disimiliral. To teorijo podpirajo madžarske oblike izraza Turtur, Turtul, Tortol iz 12. do 14. stoletja. Ni znano, kako je izgledal slovaški izraz do 17. stoletja, ko se prvič omenja oblika Tatry, ki je bila verjetno prevzeta iz poljščine in je kasneje prišla v češčino in madžarščino. Izraz Tatra se pojavlja tudi kot splošen izraz v slovaščini za nerodovitno ali kamnito zemljo, pa tudi v Mali Rusiji za skale in kamne v reki. Machek poudarja, da ime nima slovanskega izvora in omenja teorijo Rozwadowskega o ilirskem poreklu zaradi povezave s hercegovskim visokogorjem, imenovanim Tatra, ki je tako prevzeto od lokalnih prebivalcev. Ime je tudi blizu ukrajinski besedi za prod, toltry.

Pregled

Tatre so gorovje valovite narave, ki izvira iz alpidske orogeneze in je zato značilno razmeroma mlado ozemlje, precej podobno pokrajini Alp, čeprav bistveno manjše. Je najvišje gorovje v Karpatih.

Sestavljeno je iz notranjih gorskih verig: Vzhodne Tatre (Východné Tatry, Tatry Wschodnie), ki jih sestavljajo: Beljanske Tatre (Belianske Tatry, Tatry Bielskie) ijn Visoke Tatre (Vysoké Tatry, Tatry Wysokie) Zahodne Tatre (slovaško Západné Tatry, poljsko Tatry Zachodnie) Zaradi splošne narave Tater, skupaj z njihovo enostavno dostopnostjo, so priljubljene med turisti in raziskovalci. Zato so te gore priljubljeno območje zimskih športov z letovišči, kot sta Poprad in mesto Vysoké Tatry (mesto Visokih Tater) na Slovaškem, ustanovljeno leta 1999, vključno z nekdanjimi ločenimi letovišči: Štrbské Pleso, Starý Smokovec in Tatranská Lomnica ali Zakopane, imenovan tudi "zimska prestolnica Poljske". Visoke Tatre s svojimi 24 (ali 25) vrhovi, ki presegajo 2500 m nadmorske višine, skupaj z Južnimi Karpati predstavljajo edino obliko alpske pokrajine v celotni 1200 km dolžini Karpatov.

Lastniški in mejni spori Do konca Prve poljske republike meja z Ogrsko kraljevino v Tatrah ni bila natančno določena. Tatre so postale nezasedeno obmejno ozemlje. 20. novembra 1770 je avstrijska vojska pod krinko zaščite pred epidemijo kuge v Podolju vdrla na poljsko ozemlje in oblikovala sanitarni kordon ter zavzela Sądecczyzno, Spiš in Podhale. Dve leti pozneje je prva delitev Poljske ozemlje dodelila Avstriji. Leta 1824 je Zakopane in okolico Morskega oka od oblasti avstrijskega cesarstva kupil Madžar Emanuel Homolacs. Ob nastanku Avstro-Ogrske leta 1867 so Tatre postale naravna meja med državama dvojne monarhije, sama meja pa še vedno ni natančno določena. Leta 1889 je poljski grof Władysław Zamoyski na dražbi kupil regijo Zakopane skupaj z območjem okoli Morskega oka. Zaradi številnih sporov o lastništvu zemljišč v poznem 19. stoletju je prišlo do poskusov določitve meje. Vse do leta 1897 so bili neuspešni, zadeva pa je šla na mednarodno sodišče, ki je 13. septembra 1902 določilo točen potek avstro-ogrske meje na spornem območju.

Nov krog mejnih sporov med Poljsko in Češkoslovaško se je začel takoj po koncu prve svetovne vojne, ko sta bili ti državi ustanovljeni. Med drugim je Poljska zahtevala lastništvo velikega dela regije Spiš. Ta zahtevek je vključeval tudi dodatne dele gorovja Tatre. Po več letih obmejnih konfliktov je bila leta 1925 podpisana prva pogodba (ki jo je omogočilo Društvo narodov), pri čemer je Poljska prejela majhen skrajni severni del regije Spiš, tik pred (severovzhodno od) gorovja Tatre, torej ne spreminjanje meje v samih gorah. Med drugo svetovno vojno je bilo več poskusov obeh sprtih strani, da bi zasedle več ozemlja, vendar je končni sporazum, podpisan leta 1958 (velja še danes), ohranila mejno črto, dogovorjeno leta 1925.

Meje in pohodništvo Z razpadom Avstrijskega cesarstva leta 1918 in ustanovitvijo Poljske in Češkoslovaške so Tatre začele deliti mednarodne meje. To je pohodnikom povzročalo precejšnje težave, saj je bilo prestopanje meje brez uradne mejne kontrole nezakonito, dolga desetletja pa nikjer na mejnem grebenu ni bilo kontrolnih točk za pohodnike. Najbližja cestna mejna prehoda sta bila Tatranská Javorina - Łysa Polana in Podspády - Jurgów na vzhodu ter Suhá Hora - Chochołów na zahodu. Tiste, ki so prestopili drugje, so mejni policisti obeh držav namreč pogosto oglobili ali celo pridržali. Po drugi strani pa je bila prepustna meja v Tatrah močno izkoriščena tudi za čezmejno tihotapljenje blaga, kot so alkohol, tobak, kava itd., med Poljsko in Češkoslovaško. Šele leta 1999, več kot 80 let po razpadu Avstrijskega cesarstva, sta vladi Poljske in Slovaške podpisali sporazum o določitvi več mejnih prehodov brez osebja (z le nerednimi naključnimi kontrolami mejne policije) za pohodnike in kolesarje na 444 km dolgi poti Slovaško-poljske meje. Eden od teh mejnih prehodov je nastal v samih Tatrah, na vrhu vrha Rysy. Še vedno pa je bilo veliko drugih vrhov in prelazov, kjer so čez mejo potekale planinske poti, kjer pa je prehod ostal nezakonit. Stanje se je končno izboljšalo leta 2007, ko sta obe državi vstopili v schengensko območje. Od takrat je mejo zakonito prečkati na kateri koli točki (tj. nobene druge uradne kontrolne točke niso bile določene). Pravila nacionalnih parkov na obeh straneh meje še vedno veljajo in omejujejo gibanje na uradne pohodniške poti ter (zlasti na slovaški strani) predpisujejo obsežne sezonske zapore zaradi zaščite prostoživečih živali.

Podnebje

Tatre ležijo v zmernem podnebnem pasu srednje Evrope. So pomembna ovira za gibanje zračnih mas. Njihova gorata topografija povzroča eno najbolj raznolikih podnebij v tej regiji.

Največ padavin je zabeleženih na severnih pobočjih. V juniju in juliju mesečna količina padavin doseže okoli 250 mm. Padavine so od 215 do 228 dni na leto. Nevihte se v povprečju pojavljajo 36 dni na leto.

Največja debelina na vrhu znaša: na Poljskem - Kasprowy Wierch: 355 cm na Slovaškem - Lomnický Štít: 410 cm Vrhovi so včasih skozi vse leto pokriti s snegom ali ledom. Snežni plazovi so pogosti.

Ekstremne temperature segajo od −40 °C pozimi do 33 °C v toplejših mesecih. Temperature se spreminjajo tudi glede na nadmorsko višino in osončenost določenega pobočja. Temperature pod 0 °C na vrhovih trajajo 192 dni.

Vetrovi

Povprečna hitrost vetra na vrhovih je 6 m/s. južni vetrovi na severni strani zahodni vetrovi pri dnu Tater (porečje Orava-Nowy Targ) fen (poljsko halny) se najpogosteje pojavlja med oktobrom in majem. Je topel in suh ter lahko povzroči veliko škodo. Največja hitrost vetra 288 km/h (6. maj 1968). 19. novembra 2004 je velike dele gozdov v južnem slovaškem delu Visokih Tater poškodovalo močno neurje. Izruvanih je bilo tri milijone kubičnih metrov drevja, dve osebi sta umrli, več vasi pa je popolnoma odrezanih. Nadaljnjo škodo je povzročil kasnejši gozdni požar in trajalo bo veliko let, dokler se lokalna ekologija popolnoma ne obnovi.

Rastlinstvo

V Tatrah je raznoliko rastlinstvo. V njih raste več kot 1000 vrst žilnih rastlin, približno 450 mahov, 200 jetrenjakov, 700 lišajev, 900 gliv in 70 sluzavk. V Tatrah je pet podnebno-rastlinskih pasov.

Razporeditev rastlin je odvisna od nadmorske višine: do 1300 m: karpatski bukov gozd; skoraj brez grmovnega sloja, zelnati sloj zavzema večino gozdnih tal do 1550 m: smrekov gozd; grmovni sloj je slabo razvit, glavni del so mahovi do 1800 m: rušje (Pinus mugo), številna zelišča do 2300 m: visokogorski travniki od 2300 m navzgor: gola skala in skoraj brez vegetacije (večinoma lišaji)

Živalstvo Tatre so dom številnim živalskim vrstam: 54 počasnikov, 22 vrtinčarjev, 100 kotačnikov, 22 ceponožcev, 162 pajkov, 81 mehkužcev, 43 sesalcev, 200 ptic, 7 dvoživk in 2 plazilca.

Najpomembnejši sesalci so Tatrski gams, alpski svizec, evropska snežna voluharica, rjavi medved, volk, ris, navadni jelen, srna in divja svinja. Pomembni ribi sta potočna postrv (Salmo trutta) in alpski bikovec (Cottus poecilopus).

Med endemične vrste členonožcev sodijo mladoletnice, pajek Xysticus alpicola in skakači (členonožci).

Vrhovi

Vzhodne Tatre

Gerlachovský štít - 2655 m (Slovaška) Lomnický štít - 2634 m (Slovaška) Ľadový štít - 2627 m (Slovaška) Pyšný štít - 2621 m (Slovaška) Zadný Gerlach - 2616 m (Slovaška) Lavínový štít - 2606 m (Slovaška) Ľadová kopa - 2602 m (Slovaška) Kotlový štít - 2601 m (Slovaška) Malý Pyšný štít - 2592 m (Slovaška) Kežmarský štít - 2558 m (Slovaška) Vysoká - 2547 m (Slovaška) Končistá - 2538 m (Slovaška) Baranie rohy - 2526 m (Slovaška) Dračí štít - 2523 m (Slovaška) Ťažký štít - 2520 m (Slovaška) Malý Kežmarský štít - 2513 m (Slovaška) Rysy - 2503 m, 2499 m (Slovaška/Poljska) Kriváň - 2495 m (Slovaška) Slavkovský štít - 2452 m (Slovaška) Batizovský štít - 2448 m (Slovaška) Veľký Mengusovský štít (Slovak); Mięguszowiecki Szczyt Wielki (Poljska) - 2438 m (Slovaška/Poljska) Malé Rysy (Slovak); Niżnie Rysy (Poljska) - 2430 m (Slovaška/Poljska) Východna Vysoka - 2429 m (Slovaška) Východný Mengusovský štít (Slovaška); Mięguszowiecki Szczyt Czarny (Poljska) - 2410 m (Slovaška/Poljska) Prostredný Mengusovský štít (Slovaška); Mięguszowiecki Szczyt Pośredni (Poljska) - 2393 m (Slovaška/Poljska) Čubrina (Slovak); Cubryna (Poljska) - 2376 m (Slovaška/Poljska) Svinica (Slovak); Świnica (Poljska) - 2301 m (Slovaška/Poljska) Kozi Wierch - 2291 m (Poljska) Jahňaci štít - 2230 m (Slovaška) Zamarła Turnia - 2179 m (Poljska) Kościelec - 2155 m (Poljska) Mnich - 2068 m (Poljska)

Zahodne Tatre

Bystrá - 2248 m (Slovaška) Jakubina - 2194 m (Slovaška) Baranec - 2184 m (Slovaška) Baníkov - 2178 m (Slovaška) Klin (Slovak); Starorobociański Wierch (Poljska) - 2176 m (Slovaška/Poljska) Pachoľa - 2167 m (Slovaška) Hrubá kopa - 2166 m (Slovaška) Nižná Bystrá - 2163 m (Slovaška) Štrbavy - 2149 m (Slovaška) Jalovecký príslop - 2142 m (Slovaška) Hrubý vrch (Slovak); Jarząbczy Wierch (Poljska) - 2137 m (Slovaška/Poljska) Tri kopy - 2136 m (Slovaška) Veľká Kamenistá (Slovaška); Kamienista (Poljska) - 2126 m (Slovaška/Poljska)